Bolj ko se dvigujemo kot duša, bolj se zavedamo pomena Božjega usmiljenja. Vse se dogaja v skladu z Božjim načrtom in vse je tako kot mora biti. Stvarnik je resnično zelo dobrosrčen in milosten. Vsak izmed nas dobi točno določeno lekcijo, preko katere se najbolj razvija, seveda v skladu z dušnim načrtom. Tu ni razsojanja, presojanja ali obsojanja, temveč večna rast duše. Ko je lekcija osvojena, se pojavi nova, težja, saj smo kot duša napredovali. Če lekcije nismo osvojili, jo bomo tako dolgo ponavljali, da bomo razumeli njen pomen. Je pa vedno težje, saj je treba lekcijo osvojiti in se dvigniti na novo raven zavedanja. In mi sami smo tisti, ki smo si izbrali določene lekcije in za to moramo prevzeti vso odgovornost. In to je dvig duše. Vse v Vesolju je točno tako, kot mora biti, čeprav se nam morda zdi drugače. Ni svetlobe brez teme in ni teme brez svetlobe. Pomembno je, da znamo ločiti eno od drugega.
In ne smemo pozabiti na Spoštovanje do vsega, kar je. Veliko stvari se nam zdi samoumevnih. Da smo zdravi, imamo družine, službe, prijatelje. Šele ko zbolimo, se ločimo ali smo kako drugače prizadeti, se zavedamo, kaj smo imeli. In zato je tako pomembna Hvaležnost v življenju. Za vse kar imamo oziroma kar Smo. Samo Smo. In to je dovolj. Samo BITI. In ko samo Smo začne Življenje teči v pravo smer. Stvari oziroma dogodki se odvijajo nam v prid, saj plujemo s tokom. Pred nami se odpre veličina Življenja v vsej svoji polnosti. Cenimo male stvari in bodimo hvaležni za vse, kar imamo. Kar Smo. In tu je skrivnost Življenja. BITI! In to je dovolj. Jaz Sem, ki Sem. Jaz Sem.
