Klorela je rastlinam podobno enocelično bitje, a jo biologi uvrščajo v posebno skupino mikroalg. V začetku druge polovice 20. stoletja so jo začeli vzgajati za človeško prehrano.
Vsebnost hranil
Med vsebovanimi makronutrienti je daleč največji delež beljakovin (od 50 do 72 % suhe snovi). Klorela vsebuje vse esencialne aminokisline. Vsebnost maščob je razmeroma nizka, od 5 % do 20 %, a vsebuje tudi dolgoverižne omega-3 kisline (EPA in DHA), ki jih našemu organizmu najbolj primanjkuje. Presnovljivih ogljikovih hidratov je v kloreli od 1% do 21 %, vlaknin pa od 5 % do 18 %.
Kljub temu da klorela vsebuje ta dragocena makrohranila, pa je ne nabavljamo predvsem zaradi njih, saj jo lahko uživamo le po nekaj gramov na dan, zato moramo pridobiti zadostno količino makrohranil iz drugih živil. Pomembnejša njena izjemna vsebnost mikrohranil, vitaminov in mineralov, ki jih v sodobni hrani primanjkuje.
Klorela namreč vsebuje vse potrebne vitamine: alfa in beta karoten, vitamine B1, B2, B6, B12, niacin, folat, biotin, pantotensko kislino, vitamine C, D2, E in K. Vsebuje tudi veliko število rudnin: železo, natrij, kalij, kalcij, magnezij, cink, baker, fosfor in mangan, pa še pigmente in druge pomembne hranilne snovi.
Rezultati kliničnih študij o učinkih uživanja klorele
Slabokrvnost. Klorela je zelo bogata z železom, zato zmanjšuje slabokrvnost.. V raziskavi iz leta 2010 je 32 nosečnic v drugem in tretjem tromesečju nosečnosti 12 do 18 tednov uživalo po 6 g klorele na dan. Vrednosti kazalcev slabokrvnosti so se pri teh ženskah bistveno bolj znižale kot v kontrolni skupini.
Bolezni srca in ožilja. Dr. Aziz A. Fallah in sodelavci so leta 2018 objavili rezultate meta študije, ki je povzela izsledke 19 kliničnih študij o vplivu uživanja klorele na kazalce tveganja srčno-žilnih obolenj. Raziskva je pokazala, da uživanje klorele izboljša vrednosti celokupnega holesterola, LDL (»slabega«) holesterola, sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka ter ravni krvnega sladkorja na tešče. Več raziskav je tudi potrdilo, da uživanje klorele zmanjšuje zamašenost žil. Tak učinek so zaznali 12 tednih uživanja po 6 g klorele na dan.
Krepitev imunskega sistema. Za učinkovito obrambo pred mikrobi, ki vdirajo v telo skozi usta, mora biti v slini dovolj imunoglobulina A (SIgA). V štiritedenskem preizkusu, ki ga je vodil dr. Takeshi Otsuki s sodelavci, so prostovoljci uživali po 6 g klorele na dan. Raven SIgA se je v tej skupini bistveno povišala in s tem odpornost priti infekcijam.
Naravne celice ubijalke so del imunskega sistema, ki nas varuje pred virusi in rakom. Dr. Jung H. Kwak je s sodelavci leta 2012 objavil znanstveni članek o vplivu uživanja klorele na aktivnost teh obrambnih celic. Pri postovoljcih, ki so osem tednov uživali po 5 g klorele na dan, se je aktivnost obrambnih celic – naravnih ubijalk bistveno povečala, medtem ko se v kontrolni skupini ni. Obrambna moč organizma proti virusnim okužbam in raku se je torej povečala.
Zmanjšano tveganje za diabetes. To je potrdila raziskava na 28 osebah, ki so imele mejno povišane jutranje vrednosti sladkorja v krvi. Z uživanjem po 8 g klorele na dan se jim je v 12 tednih spremenila ekspresija genov in se s tem zmanjšalo tveganje za razvoj diabetesa.
Povečana odpornost proti stresu. Kliničnih študij o vplivu uživanja klorele na organizem ljudi v času stresa ni. Dr. Julija S. Querioz in sodelavci pa so opravili študijo na podganah, ki so živele pod stresom. V času stresa je zelo povečana aktivnost hipotalamusa, hipofize in nadledvične žleze, ki proizvaja kortizol. Pri podganah, ki so uživale klorelo, se je aktivnost teh žlez zmanjšala, prav tako tudi raven sladkorja v krvi, ki je posledica stresa. To kaže, da so podgane ob uživanju klorele laže premagovale stres.
Za manj depresij. Dr. Yunes Panashi je s sodelavci objavil rezultate študije, v kateri so 6 tednov dajali izvlečke posušene klorele (1,8 g na dan) bolnikom, ki so imeli močne depresivne motnje. Po preizkusu se je pri pacientih stanje depresij bistveno izboljšalo.
Dr. Iztok Ostan, za Bogastvo zdravja – splet, februar 2023
