Darjan 
Tia Kemperle
Slovenci imamo s športom poseben odnos. Ne gre le za hobi ali prosti čas, temveč za način življenja. Vrhunski športniki nas navdihujejo, množični rekreativci dajejo utrip mestom, športne prireditve pa združujejo ljudi različnih generacij in ozadij. Ko slovenski športnik stoji na najvišji stopnički odra za zmagovalce, se zdi, da se z njim dvigne cel narod. A šport je več kot navijanje. Je zdravilo brez recepta, preventiva brez stranskih učinkov in najmočnejši gradnik skupnosti.
Že stari Grki so vedeli, da je v zdravem telesu zdrav duh. Danes to potrjuje tudi sodobna znanost. Redna telesna dejavnost izboljšuje delovanje srčno-žilnega sistema, zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, visok krvni tlak in številne oblike raka. Gibanje krepi mišice, kosti in sklepe, izboljšuje držo ter zmanjšuje bolečine v križu – eno najpogostejših težav sodobnega človeka. A šport ne deluje le na telesni ravni. Vpliva tudi na duševno zdravje: zmanjšuje anksioznost in depresijo, izboljšuje spomin, zbranost in spanec.
Posebej pomemben je vpliv športa na imunski sistem, ki ob redni vadbi deluje bolj učinkovito. Med gibanjem telo izloča endorfine – tako imenovane hormone sreče – zaradi katerih se po vadbi počutimo sproščeno, pomirjeno in zadovoljno. Zato ni presenetljivo, da športna aktivnost pomembno pripomore h kakovosti življenja v vseh življenjskih obdobjih – od otroštva do starosti.
Majhna država, a športna velesila
Slovenija je po številu prebivalcev majhna država, a po športnih uspehih pogosto med največjimi. Kljub temu da nas je le okoli dva milijona, se redno uvrščamo med najuspešnejše narode na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in največjih športnih dogodkih. Še bolj navdušujoče pa je, da v številnih športih ne nastopamo le kot udeleženci, temveč kot favoriti.
Tadej Pogačar, Primož Roglič, Luka Dončić, Janja Garnbret, Ilka Štuhec, Žan Kranjec, Tim Gajser, Anamarija Lampič, Benjamin Savšek, Kristjan Čeh – to so le nekatera imena trenutno aktivnih športnikov, ki jih pozna svet. In prav v teh dneh Slovenija znova v športnem utripu spremlja kolesarsko Dirko po Italiji, kjer že omenjeni Primož Roglič velja za enega glavnih favoritov za končno zmago.
Ko je govora o kolesarstvu seveda ne moremo mimo svetovnega superzvezdnika Tadeja Pogačarja. Njegova prepoznavnost in uspehi daleč presegajo šport. Je simbol vztrajnosti, ponižnosti in predanosti. Ko suvereno premaguje alpske prelaze in z nasmehom prevozi ciljno črto, z njim dihajo tudi tisti, ki kolesa morda sploh nimajo.
Vrhunski šport – navdih za vse
Dosežki slovenskih športnikov imajo širši pomen. Ko mladostnik opazuje Janje Garnbret, kako samozavestno pleza do vrha, ali Luko Dončića, kako v NBA ligi dosega trojne dvojčke, se v njem porodi želja, da tudi sam poskusi. Vrhunski športniki so vzorniki. Ne le zaradi rezultatov, ampak zaradi discipline, dela, predanosti in zavedanja, da uspeh ne pride čez noč. Pomembno je, da jih ne poveličujemo kot nekakšne športne bogove, temveč kot ljudi, ki z neomajnim trudom dosegajo cilje. Ob tem se moramo zavedati, da so zelo verjetno tudi oni svojo športno pot začeli v šolskem telovadnem krožku ali na lokalnem stadionu.
Slovenija ima dobro razvito mrežo športnih društev, šol in klubov, kjer otroci lahko odkrijejo svoj talent. Prav zgodnje spodbujanje športa je ključ do aktivnega življenjskega sloga tudi v odrasli dobi. Otroci, ki redno obiskujejo vadbo, imajo boljšo samopodobo, lažje se učijo in se lažje soočajo z izzivi. A pomembno je, da starši in šole gibanje podpirajo kot nekaj zabavnega, sproščujočega, ne le kot pot do medalj.
Slovenci in rekreacija
Nismo opa Slovenci športni narod zgolj zaradi vrhunskih rezultatov. Smo tudi narod rekreativcev. Po podatkih SURS in Nacionalnega inštituta za javno zdravje se več kot polovica odraslih Slovencev redno rekreira – največ s hojo, pohodništvom, tekom in kolesarjenjem. Naravne danosti nam omogočajo, da lahko sleherni še tako kratek izlet v naravo dobro izkoristimo in s tem pozitivno vplivamo na svoje zdravje.
Obenem raste tudi zanimanje za urbane oblike gibanja – fitnes v parkih, vadba na prostem, nordijska hoja, skupinski teki in kolesarske ture. Številne občine vlagajo v športno infrastrukturo, urejene poti, športne parke in vadbene površine. Vse več ljudi se udeležuje tudi množičnih prireditev, kot so maratoni, triatloni, kolesarske dirke in rekreativni dnevi, ki postajajo prave športne »fešte«.
Šport v zdravstvu
Šport danes vse bolj postaja tudi del zdravstvenega sistema. Zdravniki ugotavljajo, da je telesna dejavnost pri marsikateri kronični bolezni učinkovitejša od zdravil – ali pa vsaj nujno dopolnilo. Programi zdravljenja sladkorne bolezni, visokega tlaka in težav z duševnim zdravjem danes vedno vključujejo tudi vadbo. Pri rehabilitaciji po operacijah ali poškodbah se bolniki vse pogosteje vračajo v formo s pomočjo fizioterapevtskih športnih programov.
V prihodnosti si sodobne preventive brez športa tako ne moremo predstavljati. Šport je namreč najcenejše zdravilo – brez neželenih učinkov, brez čakalnih vrst in brez recepta. Toda le, če ga jemljemo redno.
Kam naprej?
Slovenija ima odličen izhodiščni položaj. Imamo športnike, ki osvajajo svet, športne navdušence, ki se množično rekreirajo, in naravo, ki vabi k gibanju. A še vedno je prostor za napredek. V šolstvu bi lahko športu namenili več ur, v mestih več parkov, v zdravstvu več poudarka na gibanju kot delu terapije. In predvsem: več poudarka na tem, da je gibanje pravica – ne privilegij.
Šport mora biti dostopen vsem, ne glede na starost, spol, socialni status ali zdravstveno stanje. Samo tako bo šport tudi v prihodnosti ostal vezni člen slovenske družbe, vir zdravja in razlog za ponos.
Srce bije hitreje, a tudi močneje
Ko športnik zažene svoje srce, se mu poviša utrip. A s tem postane srce tudi močnejše. Tako kot naše – ko smo aktivni, navdušeni, povezani. Slovenci smo športni narod. In ko navijamo za svoje junake na kolesarskih dirkah, na igriščih ali v telovadnicah, ne navijamo le za zmage. Navijamo za vrednote, ki nas povezujejo. In za zdravje, ki nam omogoča, da smo del te zgodbe – ne le kot gledalci, ampak kot udeleženci.