Precej odvisnosti tudi od mobitelov

176

Mag. Bojan Šinko, klinični psiholog specialist, psihoterapevt nam je nekaj več povedal o duševnih težavah, s katerimi se srečujejo otroci. Pojasnil je, katere so, kako jih zaznamo in tudi na kakšen način jih lahko preprečimo …
Veronika Bilban
Kdo vas lahko obišče?
V klinično psihološki ambulanti je potrebno imeti za obisk napotnico, kar zoži število tistih otrok, ki rabijo pomoč. Starši morajo z otrokom stopiti do izbranega zdravnik, da napotnico izda, nato se naročiti itd.
Katere so najpogostejše duševne težave otrok?
Duševne težave, ki jih izražajo otroci in nanje reagirajo starši so učne težave šolskih otrok, ki pa so posledica tako slabše sposobnostne opremljenosti, razvojnih zaostankov,disfunkcionalnosti v delovanju družine, hiperkinetičnosti,čustvenih motenj,spolnih zlorab,trpinčenja in nasilja v družini, motenj prehranjevanja, ipd.
Tako šolski kot predšolski otroci prihajajo zaradi tikov, težav z močenjem in blatenjem, težav s spanjem,motenj vedenja, tesnob in depresivnih reakcij v otroštvu,raznih fobij, ipd. Tudi otroci z raznimi odvisnostmi prihajajo (od mobilnih telefonov, računalniških igric, stalne prisotnosti na socialnih omrežjih,ipd).
Zadnja leta nimam več številnih klientov z odvisnostmi od raznih substanc, kar pomeni, da pravočasno najdejo pomoč v raznih skupinah samopomoči in podobno.
Kako naj jih prepoznamo?
Vsekakor so starši tisti, ki jih lahko , če so pozorni na otrokovo vedenje in se z njim pogovarjajo, hitro opazijo in se takoj odzovejo. Če sami ne zmorejo otroku pomagati, ker morda ne razumejo možnih vzrokov otrokovih težav ( v otroku samem,družini, okolju, bolezni, razvojni motnji…) najboljše pomagajo s tem, da se z otrokom oglasijo pri otrokovem pediatru ali šolskem zdravniku, se z njim posvetujejo in ta otroka usmeri k kliničnemu psihologu, pedopsihiatru, pedonevrologu, pa tudi k logopedu,specialnemu pedagogu, delovnemu terapevtu …. Pomembno je, da je pomoč čim hitrejša.
Jih je mogoče preprečiti?
Preprečevanje takšnih in drugačnih duševnih težav otrok je vsekakor v ustreznem delovanju družine, optimalni komunikaciji družinskih članov, poslušanju in slišanju otrok, nadzoru nad porabljenim času otroka za računalnike, mobilne telefone, usmerjanju v športne aktivnosti, socialna druženja in aktivnosti, primernemu prehranjevanju ipd.