Kaja 
Globoko spanje je odvisno od razpoložljivega melatonina – hormona spanja v telesu. Tega ustvarja žleza češarika v možganih, ko je dovolj temno. Žal pa se s staranjem češarika kalcificira in proizvaja premalo tega hormona. Spanje je na starost večinoma plitko. Okrog polovica starostnikov je kronično nespečnih, tveganje, da obležijo zaradi bolezni, pa je pri njih dvakrat večje kot pri tistih, ki nimajo teh težav.
Pomagamo si lahko z jemanjem melatonina pred spanjem. Evropska agencija za varnost hrane EFSA ugotavlja, da že odmerek 1 mg melatonina pred spanjem učinkovito prikliče spanec. V mnogo evropskih deželah je možno dobiti enomiligramske tablete melatonina v prosti prodaji, v Sloveniji pa se kot prehransko dopolnilo dovoljene le tablete do največ 0,44 mg.
Melatonin ni droga, ne zasvaja, ne onesnažuje telesa, pač pa ga razstruplja, saj je tudi močan antioksidant. Ima tudi veliko pozitivnih vplivov na zdravje in ga v zdravstvu že dolgo uporabljajo kot podpora pri zdravljenju številnih bolezni. Dr. Russel Reiter, pionir raziskovanja melatonina, ugotavlja, da za terapevtske namene uporabljajo dnevno odmerke od 2 mg do 20 mg. V tem prispevku bom predstavil rezultate raziskav o zdravstvenih učinkih uživanja manjših odmerkov melatonina (do 2 mg), ki že pomagajo pri nespečnosti.
Če menite, da za priklic spanja potrebujete večji odmerek od 0,44 mg, kolikor je v Sloveniji dovoljeno v prosti prodaji, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Ta prispevek je torej le informativnega značaja.
Manj prehladov, grip, večja odpornost proti raku …
Melatonin ni le »hormon spanja«, pač pa neposredno spodbuja tudi delovanje imunskega sistema. Že leta 1988 je raziskovalna ekipa pod vodstvom G.J. Maestronija odkrila, da imajo celice T pomagalke našega imunskega sistema receptorje za melatonin. Ko se prilepi nanje, začnejo izločati signalne molekule – citokine, s katerimi spodbujajo in usmerjajo delovanje imunskega sistema. To je zelo pomembno za obrambo pred mnogimi boleznimi.
V naši obrambi pred infekcijami imajo ključno vlogo fagociti – to so levkociti, ki požirajo bakterije in druge patogene mikrooorganizme. Kar 2/3 vseh levkocitov so fagociti, ki običajno tudi prvi prihitijo na kraj okužbe. Leta 1994 so v laboratorijskem poskusu v Chicagu ugotovili, da se je obrambna moč fagocitov v raztopini, v kateri je bilo toliko melatonina, kot ga je v naši krvi pozno ponoči, povečala za 73%.
V drugem preizkusu iz leta 1994 je šest moških jemalo dva meseca vsak večer po 2 mg melatonina. Število celic ubijalk NK (natural killers) njihovega imunskega sistema, ki ubijajo bolne celice, se je povečalo kar za 240 %. Tako majhen odmerek že izboljša spanje, obrambna moč našega telesa pa se podvoji.
Melatonin varuje zdravje zlasti v času stresa in starosti
Znano je, da je organizem v času stresa manj odporen proti virusom. Prav v takih okoliščinah je melatonin najučinkovitejši. Ko so miši v stresnem položaju močno okužili z virusi, jih je brez dodatka melatonina preživelo le 6%, med tistimi, ki so dobivale dodatek melatonina pa jih je preživelo 82%.
Vsi starejši imamo že po naravi povišane ravni stresnih hormonov, zato je za zdravje še kako pomembno, da poskrbimo za zadostno količino melatonina v krvi. Ko so mišim vbrizgali skoraj smrtno količino virusov encefalitisa, je preživelo le 6 % mladih miši, med starejšimi pa nobena. Ko so v podobnem poskusu dali obema skupinama melatonin, je preživelo kar 56% starejših, med mlajšimi pa se je preživetje povzpelo le na 39%.
Za manj srčno-žilnih zapletov
Kardiologi že dolgo vedo, da so infarkti in možganske kapi najpogostejši okrog 9. ure zjutraj, najredkejši pa med drugo in tretjo uro ponoči. Takrat so najnižji tudi srčni utrip, krvni tlak, ravni celokupnega in LDL holesterola ter zlepljenost krvi, dopoldan pa so najvišji. Raziskovalci so se zato upravičeno spraševali: »Mar pomanjkanje melatonina povečuje tveganje srčnih zapletov?«. Raziskave so pokazale, da je tako. Melatonin znižuje previsok krvni tlak (normalnega in nizkega ne znižuje), zmanjšuje zlasti LDL holesterol, preprečuje nastajanje ateroskleroze, zavira nastajanje krvnih strdkov. Toda, koliko melatonina potrebujemo za te njegove varovalne učinke? Ne veliko: V skupini zdravih starejših ljudi je bila nočna raven melatonina cca 36 pg/ml (pri odraslih je od 40 do 100 pg/mm), kar je njegova zgornja raven pri starejših. Pri srčno žilnih bolnikih podobne starosti pa je bilo v krvi kar sedemkrat manj melatonina – zanemarljivih 7 pg/ml. Skratka, domnevam, da že z 1-2 mg melatonina pred spanjem tudi varujemo srce in ožilje.
Za večjo varnost pred okoljskimi strupi
Po ugotovitvah obsežne raziskave v Nemčiji se je število različnih strupenih snovi, ki so jih v zadnjih desetih letih v nedovoljeni količini odkrili v krvi pacientov, povečalo z 20 na kar 500. Umiramo zaradi oksidativnega stresa – poškodb, ki jih povzročajo oksidantski strupi. Melatonin je naš edini hormon, ki je tudi antioksidant. Po svoji zaščitni vlogi pri varovanju celičnih open vsaj dvakratno presega moč vitamina E, petkratno prekaša glutation pri varovanju pred zelo močnimi prostimi radikali – hidroksili, več kot 500-krat je močnejši od antikosidanta DMSO, ki je znan po svoji zaščitni vlogi proti žarčenju. Globoko nočno spanje z dovolj melatonina nas torej tudi močno razstruplja in tako pripomore, da naši organi ne opešajo prezgodaj.
Živilo le za zdrave odrasle
Naj ponovno poudarim, da sem se v tem članku omejil le na učinke fizioloških ravni melatonina pri zdravih odraslih. Otroci in mladostniki imajo že po naravi visoke ravni melatonina, zato seveda ni smiselno, da bi ga uživali brez posveta z zdravnikom. Podobno velja za nosečnice, doječe matere in ženske, ki želijo zanositi. Pri prehrani bolnika je pristojen svetovati le zdravnik. Dodatek melatonina lahko pospeši zdravljenje pri nekaterih boleznih, pri drugih pa njegovo uživanje ni priporočljivo.
Po tekstu dr. Iztoka Ostana za objavo pripravil Institut.O
Za Bogastvo zdravja, oktober 2026