Milan 
S Sandijem Luftom, dermatologom iz Derma centra Maribor in Rogaška smo se pogovarjali o škodljivih sončnih žarkih, katerim so pogosto izpostavljeni športniki, ki trenirajo na prostem. Vas zanima, kaj je povedal?
VERONIKA BILBAN
Nekateri športniki (tako rekreativni kot profesionalni) so še posebej močno izpostavljeni soncu v teh pomladnih in kasneje poletnih dneh. Sonce jih pritegne, da začnejo na polno trenirati, daje jim energijo, ampak žarki s sabo prinašajo tudi razlog za skrb, kajne?
Daljši in sončni pozno zimski in spomladanski dnevi prinašajo tudi pozitivno razpoloženja in povečajo naše aktivnosti, kar se prav gotovo pozna tudi med rekreativnimi športniki. Živimo v južni Evropi, kjer je sončno sevanja močno že marca, kar se mnogi ne zavedajo. V dermatološki ambulanti se to opazi s poslabšanjem pigmentacije na obrazu, ki je težava mnogih žensk in moških. Za slednje je dovolj nekajminutno posedanje na soncu, kaj šele posedanje konec smuke na smučiščih. V spektru žarkov prevladujejo UVA žarki, od pozni pomladi pa do konca poletja se okoli poldneva povečuje delež UVB žarkov. Oboji koži škodijo. Pretirano in ponavljajoče se nezaščiteno izpostavljanje pri vsakemu povzroči staranje kože zaradi delovanja UV žarkov, ti. fotostaranje, le pri manjšem deležu pa tudi nekatere oblike kožnega raka.
Strokovnjaki poudarjajo pomen vitamina D, ki ga dobivamo ob izpostavljenosti soncu. Kako naj to uravnotežimo – da bomo vseeno izkoristili vir D vitamina, a se hkrati ne bomo prepogosto, predolgo izpostavljali soncu?
Vitamin D je pomemben v mnogih procesih v telesu, ne samo pri gostoti kosti. Način življenja za katerega je značilno zadrževanje v zaprtih prostorih bodisi doma ali v službi, potovanje z avtomobilom od doma do službe, je precej podobno življenju v votlini. V takih primerih se zgodi pomanjkanje vitamin D, ki v končni meri povzroči redčenje kosti in vpliva negativno tudi na splošno zdravje. Vitamin D je pomembnem za preživetje na naši geografski višini. Naši davni predhodniki v Afriki so imeli temno kožo, ki je ovirala nastajanje vitamin D v področjih z manj sončnega sevanja. Izguba kožnega pigmenta, nastanek bele rase je omogočila naselitev na področji, ki so bližji poloma. Narava je poskrbela, da vitamin D nastane zelo hitro v koži, pri belopoltih osebah od 5-15 minut po obsevanju manjše površine telesa, kot so obraz in podlahti. Nastanek rdečin in porjavitve kože je že preveč. Rjava barva kože je ovira za nastanek vitamin D, poleg tega je pomembno vedeti, da si polti ne moremo nabrati na zalogo za zimski čas. Po 50. letu starosti tudi pride do postopnega zmanjšanja sposobnosti tvorbe v koži, zato je občasno dobro izvesti testiranje nivojev v krvi v zimskih mesecih in v primeru pomanjkanja poskrbeti za nadomeščanje s hrano in prehranskimi nadomestki.
Čeprav se zdi, da pomladni sončni žarki niso tako močni, je zaščita vseeno potrebna. Ali lahko uporabljamo manjši zaščitni faktor?
Spomladi prevladujejo UVA žarki, ki so vpleteni v proces fotostaranja kože, nastanek malignega melanoma in reakcij kože na zdravila. Svojim pacientom svetujem v Sloveniji uporabo dnevne kreme za obraz in roke od marca do oktobra s šrokospektralnim zaščitnim faktorjem 30, med kopalnimi dopustu na morju pa 50+-.
Ali svetujete, da uporabljamo isti zaščitni faktor za obraz kot za ostalo telo? Koža je namreč na obrazu drugačna kot na primer na nogah …
To je najpogostejša napaka, ki mnoge odvrne od uporabe krem z zaščitnim faktorjem. V preteklosti so prevladovala v trgovinah kreme, ki so bile na otip mastne. S takšno kremo ali olji na obrazu, vratu in rokah se dobi neprijeten občutek lepljivosti, umažejo se oblačila, občutek na koži je težek. Obraz ima drugačno kožo kot telo. Mnogokrat je na obrazu koža mastna, na telesu pa suha, zato ni mogoče imeti samo en tip mazilna podlage. Poleg tega je potrebno upoštevati vodoodpornost. Športniki bodo nezadovoljni s kremami, ki pri potenju stečejo iz čela v oči …Tega ni pri zelo vodoodpornih gelih, losjonih, stikih, ipd.
Kakšna je razlika med geli, losjoni, spreji, kremami … Gre zgolj za različno teksturo ali še kaj drugega?
Predvsem gre za razliko v teksturi, ki vpliva na prijetnost uporabe. Mastne kreme so namenjene za telo oseb, ki imajo suho kožo ali kožne bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis ipd., kreme in losjoni imajo različno vsebnost vode, in po nanosu hladijo, so prijetni za uporabo. Olja z zaščitni faktorjem ne priporočam, saj povzročajo izpuščaje na mastni koži, poleg tega ni mogoče vgraditi visok zaščitni faktor v to podlago. Spreji so videti praktični za uporabo, vendar z njimi ni mogoče nanesti pravilne količine zaščitne krem na telo, saj bi se prej utrudili s pritiskanjem razpršilnik, zato jih ne priporočam.
Na kaj morajo biti športniki še posebej pozorni pri zaščiti pred soncem. Verjetno je zanje pomembno, da nosijo sončna očala, kape …
Mehanska zaščita za oblačili, pokrivali očali in načrtovanje športne aktivnosti izven ur okoli poldneva je najboljša zaščita. Uporaba vodoodpornih krem na odkritih delih obraza, vratu, rok in stik z UV filtrom za ustnice so dodatna pomoč
Kako vpliva znojenje na učinkovitost zaščitnih krem?
Močno znojenje, tudi brisanje potu, drgnjenje in plavanje spirajo zaščitne kreme in zmanjšujejo
njihov učinek. V takih primerih se svetuje uporaba krem in se svetuje uporaba kreme
z visoko vodoodpornostjo. Po vsakem plavanju se svetuje ponovitev nanosa, sicer pa se obnova zaščitnega faktorja na koži po pravilu izvaja na vsaki dve uri.
Ali morajo biti tudi dresi/oblačila športnikov takšna, ki ne prepuščajo UV žarkov?
Pri določenih športih na vodi, odbojki na pesku, kolesarjenju, tenisu, golfu ipd. je smotrno uporabiti takšna oblačila, ki so narejena iz poliestra, nylona, elastana, ipd., ki imajo zaščitni faktor tudi 300 in ga obdržijo tudi ko so vlažna. So prijetna na otip in se izredno hitro posušijo. Majice iz naravnih materialov imajo zaščitni faktor okoli 10, mokra pa le 3, kar je premalo za učinkovito zaščito.