Domov Odnosi in družinaOtroci 6 največjih zmot o spanju dojenčkov

6 največjih zmot o spanju dojenčkov

Preden postanemo starši so pogovori, googlanje in branje o spanju in spalnih navadah prej izjema kot pravilo. Vloga starša pa pripelje do novega pogleda na spanje, zavedanja in raziskovanja »znanosti o spanju«. Spanje namreč postane ena najpomembnejših tem pogovora med mladimi starši v trenutku, ko pride dojenček domov. Druga tema, pomembna za mlade starše, pa so pleničke in dojenčkova prebava.

Za vse starše, katerih otrok niso že po naravi dobri spalci, je branje različnih zapisov na internetu ob treh zjutraj rutina, ne izjema. Za vas smo pripravili 5 največjih zmot (in pojasnil) na temo spanja vaših otrok.

Zmota 1: Otroci se bodo slej kot prej naučili spati sami – nobene potrebe ni, da se s tem ukvarjamo.

Večina novorojenčkov lahko spi kjerkoli in kadarkoli, v skoraj vseh okoliščinah. Novorojenčki potrebujejo veliko spanca, zato je velika možnost, da bo z lahkoto zaspal kjerkoli. Zaradi tega imajo mnogi starši lažen občutek, kako napreden je njihov otrok v spanju.

Kakšen mesec ali dva po rojstvu je otrokov spalni ritem zrel in nenadoma približno 40 odstotkov tistih dojenčkov, ki so bili prejšnji teden šampionski spalci, ne more več spati. 60 odstotkov staršev je srečnih in njihovi otroci spijo, brez da bi za to vložili napor. Za tiste starše, katerih otrok je med preostalimi 40. odstotki, pa bodo otroci potrebovali nekaj pomoči ali usposabljanja za ustalitev v velikem ciklusu spanja.

Zmota 2: Nespanje je psihološkega izvora.

Ne obsodite svojega otroka, da ne spi dobro, ker je poreden ali ker ima čez dan preveč oziroma premalo distrakcij, naporov. Pogosto otrok nemirno spi, če je njegova plenička polna ali čuti mokroto. Najboljša izbira so pleničke Pampers, ki zagotavljajo suhost skozi celo noč. Za večje otroke izberite Pampers hlačne pleničke, ki se nameščajo kot spodnje hlačke in otroku nudijo več samostojnosti. Nespanje pa je lahko tudi posledica zdravstvenih težav (na primer povečana žrelnica), težav z zobmi, nekateri celo čutijo bolečine v obdobju pospešene rasti. Vsekakor se ob izrednih spalnih navadah vašega otroka nujno obrnite tudi na pediatra.

Zmota 3: Kasneje kot gre otrok spat, kasneje se bo zbudil.

Večina dojenčkov se zbuja med 6. in 7. uro. Dojenčki nimajo želje ali sposobnosti, da bi spali dlje. To morda pomeni razočaranje ali presenečenje za mnoge starše, ki si želijo le še nekaj ur spanja. To ne pomeni, da ni vredno poskusiti, da bi otroka uspavali kasneje. Možnosti so majhne, lahko pa se zgodi, da se bo vaš otrok zbujal še prej, ker bo moten njegov cikel spanja.

Zmota 4: Vsa pravila glede spanja lahko prenesemo na svojega otroka, če se dovolj potrudimo.

Razlog za to, da so mnogi od vas prebrali toliko knjig o spanju, je neskončna želja po prespani noči. Vsi vemo, da je vsak otrok edinstven. Če ste starši več kot enega otroka, veste, da tisto, kar je delovali pri prvem otroku, morda ne bo delovalo pri drugem. Na žalost ne moremo uporabiti vseh pravil spanja za vse otroke, ne da bi upoštevali pri spremenljivke kot so starost, telesna masa, navade pri hranjenju, njihova edinstvena osebnost, njihov način spanja, znojenje ali vročice itd. Najbolje je preizkusiti veliko stvari in ugotoviti, kaj deluje, nato pa se tega držite. Prav tako se lahko pogovorite s svojim pediatrom, da ugotovite, kako najbolje ustrezati potrebam svojega otroka.

Zmote 5: Otrok nujno potrebuje rutino in urnik spanja.

Vaš otrok sicer potrebuje rutino in določeno količino spanja vsak dan, vendar ga ne sme določiti dejanska ura. Namesto da bi pripravili urnik, glede na to, koliko časa spi, priporočamo, da starši pripravijo urnik glede na čas budnosti otroka. Namesto da bi rekli: »Ura je 12.00, čas za popoldanski počitek.«, raje izberite »buden si bil 2,5 ure in si že vidno utrujen, čas je za spanje.«

Zmota 6: Otroci, ki so na flaški spijo bolje od dojenih dojenčkov.

Da, res je, da dojenčki prebavljajo materino mleko hitreje kot formulo in trdne snovi, zato so njihovi želodčki prej prazni. Vendar, če se po starosti 12 tednov še zbuja ponoči, ni nujno, da to pomeni, da potrebuje hrano. Seveda se o tem posvetujte s svojim pediatrom, vendar če je vaš otrok presegel težo 6 kg, je star več kot 12 tednov, je vaš pediater zadovoljen s hitrostjo, s katero pridobiva težo, hranjenje ponoči ni več potrebno. Nočno hranjenje po tej točki se dogaja iz navade in udobja, ne pa zaradi dejanske potrebe po hrani. Ko se nočno hranjenje izpusti, bo vaš otrok še vedno imel enake količine zaužitih kalorij v 24-urnem obdobju, ki jih bo preprosto razdelil čez dan. Hranjenje bo daljše, steklenice bodo nekoliko večje, vaši otroci pa se bodo naučili, da se ne bodo več ponoči zbudili. Doseganje “daljšega spanca” pomeni, da se vaš otrok uči, da se samodejno pomiri med ciklusi spanja, ne pa ob tem nasiti.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi