Novoletne zaobljube so dobra stvar. Ne glede na to ali vam jih uspe uresničiti ali ne. Kažejo na to, da imate željo da bi v svojem življenju nekaj spremenili. Običajno na bolje. In kjer je želja, obstaja tudi pot. Je pa res, da želja še ni enako pot. In dokler naše želje ne pretvorimo v cilje, ter si ne začrtamo pot do njihove uresničitve, obstaja precej manjša pot do njihove uresničitve. Raziskave kažejo, da si le 5% ljudi svoje cilje zapiše in naredi plan kakšne korake bodo naredili po poti do njihove uresničitve. In teh 5% ljudi je zelo uspešnih. Večina ostalih pa pogosto naredijo novoletne zaobljube, potem pa so mesec dni kasneje slabe volje, ker vidijo, da se ni kaj dosti spremenilo. Navade so trdovratne.
Kako postavljamo cilje? Postavljamo jih pametno ali SMART. Torej:
Specifični (npr. 1. junija 2014 imam 60 kg in pretečem vsak dan 6km in jem 5 manjših obrokov na dan, ki vsebujejo veliko zelenjave…. Moj jedilnik je …., skupno število kalorij na dan je….; tečem vsak dan npr. ob 18h…)
Merljivi (Težo lahko zmerimo, razdaljo lahko zmerimo, čas je jasno določen. Število kalorij je določeno, urnik obrokov je določen – kar je pri izgubljanju teže zelo pomembno, saj je pomembno, da jemo vsak dan ob isti uri…)
Aligned with values (skladni z našimi vrednotami – npr. teža, primerna za mojo višino je pomembna za moje zdravje. Zdravje je moja vrednota. In torej, želim težo ne samo zaradi estetskih razlogov, temveč tudi zaradi zdravja. Tudi lepota je moja vrednota. Moja vrednota pa je predvsem to, da obvladujem sebe, da nisem suženj slabih navad. Če bi želela samo shujšati, ker je to lepo in bom lahko oblekla lepe obleke ter lepše izgledala, morda to zame ne bo dovolj močno podprt cilj. Močnejši je, če vpletem še zdravje. Morda pa je še najbolj pomembno to, da sem svobodna, saj imam kontrolo nad seboj in svojo težo). Vrednote so izjemno pomembne kadar se odločamo za spremembe v svojem življenju. Kadarkoli nečesa ne morete premakniti z mrtve točke, se zazrite vase in razmislite ali nimate morda notranjega konflikta vrednot. Ko boste razčistili to temo, si dajte čas, da vrednote prenesete v vedenje. Včasih to lahko traja dlje časa.
Realistični – cilji naj bodo postavljeni realno, morajo biti dosegljivi (če imam decembra 2013 npr. 65kg in jih želim imeti junija 2014 npr. 60kg, je to realistično. Če bi imela 90kg in bi jih želela v petih mesecih izgubiti 30, bi to pomenilo 6 kg na mesec, pa je to nerealno, pretirano in že v začetku obsojeno na neuspeh). Realnost ciljev lahko dodatno preverim s svojimi preteklimi poskusi in dobro razmislim o svojem času, načinih uresničevanja cilja itd. Zakaj mi je uspelo in kaj je bilo tisto, zaradi česar mi ni uspelo? Če nimam v realnosti časa, da bi vsak dan pretekla 6km (ker je dan pozimi krajši, ker imam male otroke, ker imam v službi toliko dela, da ga nosim domov…) potem si postavim realnejši cilj, npr. tekla bom 3x tedensko ali pa poiščem način kaj bom naredila z delom v službi, kako bom poskrbela za varstvo otrok, kakšne dodatne dogovore bom sklenila z možem, starši, varuško…). Cilj je realno postavljen takrat, ko imamo realen načrt kako speljati aktivnosti tekom vsakega dneva posebej, tekom vsakega tedna, vsakega meseca. Cilj in načrt sta realna takrat, ko sta postavljena z upoštevanjem naših fizičnih možnosti, časa, volje, mišljenja, čustvovanja in navad (vedenja). Prav vse je pomembno upoštevati!.
Timely (časovno opredeljeni in napisani v sedanjiku: Da je cilj čim bolj vtisnjen v našo predstavo, ga napišemo v sedanjiku , npr. takole: je 1. junij 2014 in jaz imam 60kg, vsak dan tečem 6 km in jem 5x dnevno male obroke….). Ob tem si predstavljamo kaj bo to za nas pomenilo, kako se bomo očutili, kakšno korist bo to stanje prineslo za nas. Je to dober občutek? Če ni, če so dvomi, če obraz ne zasije, razmislimo ponovno!
Totalno pozitivni (cilj naj bo zapisan pozitivno! Torej ne takole: ne bom več jedla pečenega krompirčka in testenin, ampak takole: jedla bom zelenjavo, bučke, zeleno solato z lahkim sirom, male obroke, sveže in zdravo). Naši možgani namreč delujejo tako, da tisto o čemer govorimo, tisto, na kar mislimo, vidijo, si predstavljajo in naše misli ter predstave nas usmerjajo. Če rečem torej, ne bom jedla pečenega krompirčka, vidim v glavi pečeni krompirček, mislim nanj in seveda si ga potem želim. In če si ga želim, se moram močno boriti, da ga ne jem. Če pa mislim na zelenjavo in lahki sir, imam v glavi predstavo o zelenjavi in lahkem siru. Ko sem lačna, pomislim na to in potem to tudi jem. Možgane lahko torej programiramo pozitivno. Odločitev pa je naša! Če želimo ojačevati predstave o zdravi hrani, potem to delajmo, mislimo na zdravo hrano in si ne dovolimo predstav o hrani, ki nas ne vodi k cilju.
(opomba: Nekateri avtorji, ki govorijo o SMART ciljih, le te zapišejo tudi nekoliko drugače. Meni v moji praksi takole zapisani koristijo, vi pa ste vabljeni, da za svoje potrebe raziskujete naprej in najdete načine, ki so za vas najbolj ustrezni).
Vabim vas, da naredite eksperiment in začrtane aktivnosti ter novo vedenje, za katerega ste se odločili, izvajate mesec dni. Mesec dni ni tako zelo veliko, kajne? Po mesecu dni boste na dobri poti, da z vašim novim vedenjem nadaljujete in da postane vaša navada. Boste videli, če bo skladno z vašimi vrednotami, boste v njem pričeli uživati in postali boste sprememba, ki ste jo želeli.
Jana Šušteršič, univ.dipl.psih., spec.psihoterapije transakcijske analize, NLP learning coach
jana.sustersic@psiholoskosvetovanje.si