Milan 
Novoletni cilji, ki si jih zastavimo, so nemalokrat povezani z odločitvijo, da bomo v prihodnosti bolj pazili nase, izboljšali videz in končno pričeli z redno rekreacijo. Izkušnje kažejo, da že v sredini januarja mnogi pozabijo na zastavljeno pot in se vrnejo k starim razvadam. Zakaj je tako, smo povprašali osebnega trenerja, strokovnjaka za telesno preobrazbo in hujšanje Miho Geršiča iz portala Popolna postava.
Sara Sočan
Splošno je znano, da se ljudje pogostokrat ob prestopu iz starega v novo leto odločimo, da bomo živeli bolj zdravo in da bomo izgubili odvečne kilograme. Zakaj menite, da je ravno ta čas tisti, ki nam da največ zagona, da začnemo z nečim, s čimer smo odlašali?
Ljudje so prepričani, da za večje spremembe v življenju potrebujejo »prelomnico«. Novo leto, prvi ponedeljek v mesecu, po tistem, ko minejo prazniki itd. In ker je telesna preobrazba za marsikoga konkreten projekt je logično, da za to potrebujejo konkretno prelomnico. Zato je za večino novo leto čas, ko obrnemo nov list papirja in začnemo pisat naslednje poglavje, idealna priložnost, da se spopadejo z izzivom.
Kot ste omenili – Novo leto je prelomnica, nemalokrat tudi ponedeljek. Pa je to dober način, da si določimo nek dan? Zdi se mi, da se do tega dne potem velikokrat osebe prenajedajo, saj si dopovedujejo, da zdaj si še lahko to privoščijo, s ponedeljkom pa ne več. Kaj menite o tem?
Se poponoma strinjam z vašo izjavo. Gre za prakso, na katero se zanese marsikdo. Prepričani so, da morajo v dneh, ki jih ločijo do »čudežnega ponedeljka« izkoristiti vsako priložnost za sladkanje in prenajedanje. Zdi se jim, da bodo zaradi te poteze potem tako bistveno lažje rekli ne »pregrešnim obrokom«.
No, resnica je po navadi bistveno drugačna.
Sam osebno sem prepričan, da gre za eno najbolj zgrešenih potez, ki jih lahko naredimo tik preden se lotimo preobrazbe oziroma se odločimo spremeniti življenjski slog. Samo pomislite, kako bi se počutil nekdo, ki je strasten kadilec. Bi v ponedeljek lažje rekle NE, če bi za konec tedna pokadil 3 škatlice cigaret dnevno? Se mi zdi, da vsi poznamo odgovor na to vprašanje.
In enako velja, ko se borimo z odvečnimi kilogrami. Ne potrebujemo »prehodnega obdobja« in novega tedna ali leta. Tisto, kar resnično potrebujemo je klik v naši glavi in jasna odločitev kaj želimo doseči, ne glede na to, kaj piše na koledarju.
Izkušnje dokazujejo, da prvotna motivacija hitro upade. Zakaj menite, da je tako?
Zdi se mi, da je razlogov za hiter padec motivacije več.
Prvo mesto sigurno zasedejo nerealna pričakovanja. Posamezniki so prepričani, da lahko v samo nekaj tednih pridejo do svoje popolne postave in super počutja, čeprav so pred tem mesece in mesece živeli popolnoma nezdravo, se dobesedno nažirali z vsemi možnimi prigrizki in niso bili telesno aktivni.
Ker je napredek nekoliko počasnejši od pričakovanja se odločijo, da nima smisla nadaljevat in preprosto odnehajo.
Poleg nerealnih pričakovanj velik problem predstavljajo ekstremne strategije. V mislih imam takšne in drugačne diete, ki so že v osnovi popolnoma zgrešene in posameznikom predstavljajo dodatno breme. Na račun teh diet se počutijo slabo, nimajo dovolj energije in ne uživajo v sami preobrazbi. Samo vprašanje časa je, kdaj vržejo puško v koruzo.
Poleg nerealnih pričakovanj in zgrešenih strategij pa obstaja še tretji razlog, ki velikokrat predstavlja konkreten problem. To je pomanjkanje potrditve.
Ker si večina postavi samo glavni cilj, recimo izgubiti 20 kilogramov, pozabi na vmesne zmage. Te so tiste, ki poskrbijo za ekstra zagon, še več motivacije in potrditev, da se premikamo v pravi smeri. Zato toplo priporočam, da se celotno pot razdeli na manjše »etape« in se postavi mini cilje, ker bo tako pot do zmage bistveno lažja.
Koliko časa po vašem še vztrajajo po sprejeti zaobljubi?
Zdi se mi da večina odneha v prvih šestih tednih. Nekateri zato, ker ni napredka spet drugi zato, ker pridejo do točke, ko se preobrazba ustavi in pozabijo na element prilagoditve.
Kje naj najdemo inspiracijo, nov zagon za nadaljevanje takrat, ko nam je najbolj hudo in želimo vreči puško v koruzo?
Imam občutek, da se največ inspiracije skriva znotraj nas. Vsak posameznik zase ve, kaj ga v resnici žene proti cilju oziroma kaj je glavni razlog, da se je odloči za spremembo.
Zato je zelo pomembno, da se odgovora na vprašanje »zakaj« vedno potepa po naših mislih. Zaželeno je, da ga zapišemo in ga obesimo na vidno mesto, ker tako brez večjih težav premagujemo vse ovire.
Strokovnjaki pogosto pravijo, da so diete in pretirano zmanjšanje vnosa hrane (premalo zaužitih kalorij) za naše telo slabe, saj telo ob pomanjkanju kopiči zaloge in kile gredo težje dol. Kako naj vemo, kolikšen dnevni vnos kalorij je za nas primeren, da ne bomo v deficitu?
Načeloma je pomembno, da organizmu namenimo dovolj časa, da se prilagodi na vse spremembe. Zato velja upoštevati eno od naslednjih pravil:
1. Telesna teža lahko vsak teden pade za približno 1 %.
2. V povprečju v daljšem časovnem obdobju lahko izgubimo od 0.5-1 kilogram telesne teže tedensko.
Predvsem pa je pomembno, da imamo tekom preobrazbe dovolj energije, se počutimo odlično, nimamo zdravstvenih težav in uživamo. V nasprotnem primeru nekaj delamo narobe.
Slišali smo, da je prehrana:telovadbi v razmerju 80:20. Je res pri izgubi kilogramov toliko bolj pomembno, kaj jemo in ne koliko telovadimo?
Mogoče bi bilo namesto besed pomembna bolj uporabiti izraz učinkovita. Dejstvo je, da sta oba elementa, tako prehrana kot vadba, nujna za popolno enačbo, ampak je vpliv zmerne, uravnotežene prehrane na celotno telo in počutje za moje pojme močnejši kot pa sama aktivnost.
Še enkrat pa poudarjam, da ni pravega napredka če pozabimo na eno od spremenljivk.
Ne smemo spregledati tudi dejstva, da je treba telovaditi pravilno, saj lahko v nasprotnem primeru naredimo več škode kot koristi, kajne?
Definitivno. V kolikor s treningi pretiravamo, pozabimo na pravilno strukturo, vaje izvajamo narobe itd. naš organizem vse skupaj razume kot šok, mišljeno negativno in rezultati so temu primerni.
To se zadnje čase kaže pri številnih rekreativcih, ki pozabijo na pravila in presežejo svojo zmožnosti. Zato se vse pogosteje pojavljajo poškodbe, utrujenost, padec imunskega sistem in ostale neprijetnosti.
Bi rekli, da podpora domačih pri izgubi kilogramov veliko pomeni? Mnogi pravijo, da se je težko na primer pravilno prehranjevati in kuhati, če ostalim družinskim članom ni potrebno izgubljati odvečnih kilogramov. Kaj bi jim svetovali?
Ne glede na to, kaj v življenju počnemo naletimo na trenutke, ko ne gre vse po načrtih in se pojavijo določene težave. Takrat je še kako dobrodošlo, da imamo ob strani nekoga, ki mogoče samo z lepo besedo poskrbi, da se spomnimo na tisti »zakaj«, o katerem smo prej govorili in zato ne odnehamo.
Seveda cilj lahko dosežemo tudi sami, ampak dejstvo je, da bo težje, če nam ves čas nekdo meče polena pod noge. Razen, če smo tip posameznika, ki vso negativno zna izkoristiti kot vir bombastične motivacije.
Vemo, da teža nekaj časa pada, potem pa se kljub trudu nekaj časa ne premakne nikamor. Zakaj pride do tega in kaj je takrat potrebno storiti? Vztrajati ali še znižati vnos hrane oz. telovaditi več?
Tako je, gre za popolnoma normalen pojav s katerim se srečajo praktično vsi.
Situacije je sledeča: določene strategije poskrbijo za primerne rezultat. Ko potencial teh prijemov v celoti izkoristimo, se napredek nekoliko ustavi oziroma upočasni. S tem seveda ni nič narobe.
Ko dosežemo plato, točko, ko se preobrazba ustavi, ja zaželeno, da naredimo krajšo analizo in se odločimo za prilagoditev oziroma spremembe. Te so nujne ne glede na projekt, s katerim se spopademo. Opozarjam, da je kakršna koli slaba volja ali panika odveč.
Dvomim, da bi lahko s popolnoma enako strategijo, tisto, s katero smo se srečali na začetku dosegli vse zastavljene cilje, ki si jih postavimo.
https://www.popolnapostava.com/telovadba-nic-vec-rezultatov/
Zakaj je večina ljudi nagnjenih k temu, da če imajo neko kontrolo (kot na primer kontrolo profesionalnega trenerja) delajo več in bolje zase kot če so prepuščeni sami sebi?
Zdi se mi, da marsikdo vloži več truda, če ve, da nekdo od njega nekaj pričakuje. Grozen je tisti občutek, ko razočaraš nekoga, ki ti stoji ob strani in verjame vate. Zdi se mi, da je pri večini to glavni razlog.
Je pa res tudi to, da posameznik bistveno lažje doseže cilj, ker ima ob sebi osebo, ki mu pomaga, ga vodi, predvsem pa mu razloži kaj se dogaja s preobrazbo in ga hkrati opozori na vse ovire, ki se bodo pojavile na poti do cilja. Če smo pripravljeni na deževne dneve, nam te sigurno ne pokvarijo urnika.
Ta hip je zelo popularna prehrana z nizkim vnosom ogljikovih hidratov in večjim vnosom zdravih maščob (Low carb high fat prehranjevanje). Kakšno je vaše mnenje o LCHF in kje vidite prednosti in pasti te prehrane?
Poti do vrha je več, vprašanje pa je katera je tista, ki posamezniku omogoči največ lepega. Moje mnenje sem izrazil in lahko si ga preberete na povezavi: https://www.popolnapostava.com/lchf-dieta/
Morda še kakšen nasvet, da se predvsem pripadnice ženskega spola ne bi tako zelo obremenjevale s postavo? Kljub vsemu je najbolj pomembno, da se sprejmemo, da smo zadovoljne same s sabo in da se v lastni koži dobro počutimo … Kako po vašem mnenju to dosežemo?
Vsak posameznik je nekaj posebnega, edinstvenega in čudovitega zato je prav, da cenimo to, kar nam je bilo dano. Tisti, ki se osredotočijo samo na zunanjost si zagotovo ne zaslužijo naše pozornosti, ker je njihov pogled zelo plitek. Je pa naša dolžnost, da izkoristimo potencial, ki nam je dan in zaživimo čim bolj zdravo, polno življenje.