Milan 
»Prvih šest mesecev svetujemo izključno dojenje, saj otrok z materinim mlekom dobi vse kar potrebuje za rast in razvoj. Nato pa samo dojenje ne zadošča več potrebam hitro rastočega otroka in potrebno je postopno uvajanje komplementarne hrane,« uvodoma pojasnjuje Marija Vovk, zdravnica družinske medicine.
»Ob uvajanju vedno več hrane se svetuje še dojenje do drugega leta, a le, če to odgovarja tako materi kot otroku. Sicer pa je odstavljanje stvar vsakega posameznega dojilnega para,« je prepričana zdravnica.
Več ko pristavljate, več bo mleka
Včasih nastanejo tako imenovane dojilne krize, ko se navidezno zazdi, da je mleka premalo. Otrok je v fazi pospešene rasti in njegove potrebe se v trenutku povečajo. »Takrat morate povečati pogostost podojev in takoj bo nastalo več mleka. Zakon ponudbe in povpraševanja pri mlečnih žlezah še kako drži. Bolj ko se dojka prazni, več mleka bo nastalo,« razlaga sogovornica. Nekateri otroci zavračajo gosto hrano, zlasti kadar so bolni. Ker pa so po naravi radovedni, je dobro, da ima družina skupne obroke. Otroka bo kmalu začelo zanimati, kaj drugi jedo, in bo začel grabiti hrano na mizi, z izraščanjem mlečnih zob pa se bo pojavilo tudi zanimanje za trdo hrano. Seveda je nove okuse potrebno uvajati postopno, pri čemer ne smemo pozabiti, da otrok že prek maminega mleka okuša različne okuse.
Zdrava, mešana in raznovrstna prehrana
Prehod na trdo hrano naj se prične v šestem mesecu oziroma tudi prej, če otrok to sam nakaže. Nekateri strokovnjaki po novejših smernicah – EPSGAN – celo priporočajo prehod med četrtim in šestim mesecem, čeprav so nekdaj menili, da prehitro uvajanje hrane povzroča več alergij. Po dopolnjenem šestem mesecu mora mati vsekakor otroku ponuditi gosto hrano. Prvi obroki naj bodo zelenjavni in sadni, kasneje se uvaja tudi meso, mlečni izdelki, jajca, žitarice in drugo. »Pomembno je, da sta sadje in zelenjava sveža in sveže pripravljena. Mama naj industrijsko pripravljene kašice uporablja na potovanju ali na izletih, če pa sta z otrokom doma, naj jih pripravlja sama,« svetuje Vovkova in dodaja, naj bo hrana čim bolj naravno pridelana, lokalna, brez konzervansov in dodatkov. »Veljajo splošna načela zdrave, mešane in raznovrstne prehrane. Včasih se zaradi otroka začne cela družina prehranjevati bolj zdravo. Vegetarijanska hrana pa ni primerna za otroka in mu lahko škoduje zaradi pomanjkanja določenih vitaminov in snovi,« je še povedala sogovornica.
Vanja Slobodnik