Pozdravljeni!
Ker danes pišem prvič blog na tej spletni strani, se mi zdi prav, da v začetku povem kaj malega o sebi. Samo življenje me je že od otroštva vodilo po poteh narave. Prav zaradi tega sem se odločil, da v to smer usmerim tudi svojo poklicno pot. Pred kakšnim desetletjem sem se srečal z izzivom gojenja gob šitak, še dalj časa pa se ukvarjam z vrtnarstvom, sadjarstvom in urejanjem okrasnih vrtov, do česar gojim še posebno veliko strast.
Zaradi intenzivnega posvečanja obema področjema dela, sem si v tem času nabral kar nekaj izkušenj, ki jih imam sedaj namen deliti z vami. Nameravam vam predstavljati določene teme glede na aktualnost in letni čas, podati kakšen nasvet ali komentirati in argumentirati določene moje poglede, povezane na teme vrta in gojenja gob – še posebej šitak.
In prav šitake (Lentinula edodes), sem izbral kot prvo temo, kjer bi rad predstavil dva načina gojenja teh dragocenih gob. Predvidevam, da gobe šitake bralci že vsaj malo poznajo, zato se tokrat ne bom poglabljal v njihove zdravilne učinke, saj se ne smatram za strokovnjaka za raziskavo učinkovin in sestavin. Je pa res, da so ravno zaradi velikega gurmanskega užitka in njenih zdravilnih učinkovin pričeli z načrtnim gojenjem in da postaja goba šitake čedalje bolj iskana in cenjena tudi pri nas. Ker goba izvira iz azije in je v naših gozdovih ne najdemo, so tradicionalno pričeli šitako gojiti na Kitajskem in to na hlodih. Ker v naravi šitaka raste na odmrlih hlodih listavcev so kitajski kmetje z opazovanjem in predvidevanjem pozneje tudi uspeli izumiti naravno gojenje šitake na že prej nažaganih hlodih. Ker je na kitajskem gojenje
Šitake od začetka potekalo bolj spontano, so japonski kmetje pripomogli k temu, da je pridelovanje šitak na naravnih hlodih postala znanost in indrustrija, značilno za Japonce saj so tehniko dodelali 100%. Zato so Japonci postali največji pridelovalci gob šitake na svetu in bili kakšenega pol stoletja vodilni v svetu.
Največja takoimenovana revolucija na področju gojenja šitak v svetu se je zgodila sredi 19 stoletju, ko so Kitajci izumili novo tehniko gojenja v vreči in uporabo žagovine kot rastnega substrata. S tem so dosegli neverjetno hiter vzpon in razvoj gojenja šitake ker se lahko tehnologija prilagaja vsem okoljem po svetu in je izvedljiva v vseh letnih časih, ker gojenje poteka v zaprtih prostorih. S to tehnologijo so Kitajci prehiteli Japonsko in postali največji pridelovalec na svetu in ta način gojenja je še vedno najbolj pogost v svetu.
Samo gojenje na hlodih je iz mojih izkušenj bolj enostavno (čeprav nekateri pravijo drugače), cenejše, bolj dostopno ker ni potrebno velikega finančnega vložka, porabimo veliko manj energije in je tudi posledično bolj prijazno okolju. Pri izbiri lesa moramo biti previdni da je les listavcev in ne iglavcev, les mora biti sveže nažagan. Pri delu z hlodi je kar nekaj fizičnega dela, saj je veliko prelaganja in na prvi pridelek čakamo vsaj kakšno leto, mogoče še več na kar vpliva vrsta lesa, debelina hlodov pa tudi letni čas ko sekamo debla.
Sam sem spoznal tudi gojenje na žaganju na substratih in vam povem, ko spremljaš rast gob iz dobrih substratov je to sigurno čudež narave. Ta tehnologija je dokaj nedostopna zaradi dragih sterilizatorjev oz podobnih povečanih ekonom loncev ki so potrebni za pripravo osnove na kateri čez tri do štiri mesece zrastejo sveže gobice. Pri pripravi substratov je potrebno veliko znanja, delo zahteva sterilne prostore, veliko vlogo pri količini pridelka pa ima vrsta šitake. Obstaja veliko vrst šitak ki se gojijo na ta način in vsaka ima svoje specifične zahteve, enako kot vsaka vrsta zelenjave zahteva svoje. Kljub temu, da gre pri gojenju na žaganju za nekako naravno – umetno gojenje, je bistveno da se z sestavo substrata čim bolj približaš osnovi, ki jo goba ima v naravnem deblu, to pa dosežeš z dobrim opazovanjem, občutkom, in pravilnim razmerjem naravnih dodatkov kot so
otrobi, gips in sladkor.
Pri obeh tehnikah gojenja ima gojitelj veliko maneverskega prostora saj je za uspeh potrebna tudi iznajdljivost, saj lahko nekatere faze zelo dobro prilagodiš svojim razmeram.
Poznamo že veliko vrst gob, ki se dajo uspešno gojiti, predvsem drevesnih gob, ki niso tesno povezane z sožitjem gozda. Uspešni smo tudi pri gojenju nekaterih zemeljskih gob, na primer šampinjonov, ampak kdaj bo pa komu uspelo vzgojiti jurčka…….
247