UČINKOVITO ZDRAVLJENJE ZVINA GLEŽNJA
Zvin gležnja je pogosta poškodba pri vrhunskih in rekreativnih športnikih. Vendar se pogosto pripeti tudi pri teku,
hoji in poskokih. Večinoma pride do lateralne oz. zunanje poškodbe skočnega sklepa in njemu pripadajočih mehkotkivnih struktur
kot so mišice, vezi in sklepna ovojnica. Biomehanika poškodbe je sestavljena iz povečane inverzije oz. obračanja stopala navznoter.
Kako pravzaprav pride do zvina gležnja?
Preprosta razlaga je, da stopimo ali pristanemo na zunanji strani gležnja in s težo telesa ustvarimo silo, ki pritisne navzdol proti tlom. Ker naše stopalo ni vzporedno s podlago, kot pri normalni hoji, temveč je pod kotom 45 stopinj. Se v danem trenutku stopalo še bolj obrne navznoter in tako pride do natega, natrganine ali raztrganine statičnih in dinamičnih stabilizatorjev na zunanji strani gležnja. Če obrnemo nogo navznoter se bodo poškodovale zunanje strukture in obratno. Vendar je večinoma poškodovan zunanji oz. lateralni del gležnja, ker je gibljivost spodnjega skočnega sklepa večja navznoter (inverzija) kot pa navzven (everzija).
Vsi vemo, kaj pomeni zvin gležnja, ne vemo pa kako odreagirati po zvinu in kakšen je protokol zdravljenja, da ponovno dosežemo enak funkcionalni nivo, kot smo ga imeli pred poškodbo…
Po zvinu gležnja je potrebno opraviti rentgen, da izključimo možnost zloma in poškodbe kostnih struktur. Tudi če bolečina ali oteklina ni velika se lahko odlomi majhen delec kosti ali hrustanca in imamo lahko kasneje težave. Zato je v preventivne namene potrebno opraviti diagnostično slikanje. Za ugotavljanje poškodb mišic in vezi je potrebno opravit UZ ali MR.
Zvin gležnja se deli na 3 stopnje:
1. Nateg ligamentarnega kompleksa brez nestabilnosti v sklepu. Posameznik lahko obremenjuje stopalo. Lahko je prisotna manjša oteklina in bolečina.
2. Delna natrganina ligamentarnega kompleksa z rahlo nestabilnostjo v sklepu. Delno obremenjevanje stopala z bolečino in oteklino.
3. Popolna raztrganina enega ali več ligamentov s prisotno nestabilnostjo v sklepu. Močna bolečina in oteklina ter nezmožnost obremenjevanja stopala.
ZDRAVLJENJE V AKUTNI FAZI (velja za 1. In 2. stopnjo zvina):
Splošno priznani protokol zdravljenja se imenuje RICE in sestoji iz 4 faz: rest, ice, compression and elevation. V slovenskem jeziku se te faze imenujejo: počitek, hlajenje, kompresijsko povijanje in dvig poškodovanega uda. Mnogi izmed vas poznate RICE protokol zdravljenja, vendar je pri tem ključna informacija kdaj in kako dolgo izvajati ta protokol in kaj je pomembno pri posameznih fazah.
Kaj je potrebno upoštevati pri načelu RICE:
Glavna naloga je zmanjšati oteklino in bolečino. Protokol RICE se izvaja 3-5 dni, odvisno od stopnje zvina in posameznika. Potrebno je začeti takoj saj se najboljši rezultati dosežejo znotraj 72 ur po poškodbi.
POČITEK: mirovanje preprečuje povečanje krvnega obtoka in stres na poškodovano tkivo.
LED (hlajenje): zmanjšuje temperaturo tkiva in posledično povzroči vazodilatacijo (krčenje žil) in zmanjšanje pretoka oz. vdora krvi v poškodovano tkivo. Lajša bolečino. Hladiti večkrat na dan od 10-20 minut. Lahko masiramo z ledom ali uporabimo hladilne vrečke.
KOMPRESIJA:. Tekočina iz poškodovanih kapilar teče v tkivo. S kompresijo vplivamo na tlak telesnih tekočin 
in povzročimo zmanjšanje krvavitve in otekline. Poškodovan gleženj kompresijsko povijemo, tako da začnemo pod kolenskim sklepom in končamo pred prsti na nogah. Dokazano je, da je oteklina veliko manjša, če povijemo tudi golen in ne samo poškodovan del gležnja. Uporabljati je potrebno toge bandažne trakove in ne elastičnih.
ELEVACIJA (dvig poškodovanega uda): dvig poškodovanega uda zmanjša pritisk v ožilju ter zmanjša krvavenje. Vpliva na limfni pretok in omogoči hitrejše odtekanje limfne tekočine iz poškodovanega uda ter zmanjša edem.
Znanstveno dokazano, je da je potrebno čim prej začeti s funkcionalnim treningom, ki omogoča čim hitrejše okrevanje in vračanje k vsakodnevnim opravilom in aktivnostim. 3-5 dni po poškodbi je potrebno začeti s postopnim izvajanjem vaj.
S proprioceptivnimi vajami izboljšamo ravnotežje in nadzor sklepa v prostoru, istočasno izboljšamo odziv posameznika na nepravilen položaj sklepa in posledično hitro reakcijo še preden pride do poškodbe. S krepilnimi in razteznimi vajami dobimo moč in gibljivost, ter tako zmanjšamo možnost ponovne poškodbe.
PROPRIOCEPTIVNA VADBA
Protokol zdravljenja temelji na kliničnih smernicah in z dokazi podprto fizioterapijo.
Matej Grafenauer
matej.grafenauer@gmail.com