Leta 1995 sta Glenn Gibson in Marcel Roberfroid prva opredelila pojem prebiotiki. Gre za pojmovanje prebiotikov v širšem smislu, po katerem mednje uvrščamo vse užite snovi, ki pripomorejo k ustvarjanju ustreznih življenjskih pogojev za koristne črevesne bakterije. V tem smislu sodijo med prebiotike hranila za koristne črevesne bakterije in druge snovi, ki jim godijo – na primer sirotka, ki sicer ni hrana zanje, a vsebuje mlečno kislino, ki godi koristnim bakterijam.
Stroka pa dandanes opredeljuje prebiotike v ožjem smislu, kot hrano za koristne mikroorganizme. To so za človeka neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, predvsem frukto-oligosaharidi in galakto-oligosaharidi. Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj. Premalo pojemo tudi polnovrednih žit, pa tudi stročnice so iz sodobne prehrane precej izrinjene. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej kakih desetkrat manj kot je priporočeno. Če s hrano ne uspemo pridobiti dovolj vlaknin, jo je smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan in druga.
Kako prebiotiki krepijo
Pri prehrani bolnika je pristojen svetovati le zdravnik. Podatki, ki jih navajam v nadaljevanju, so zato le informativnega značaja.
Črevesne težave so povezane z neuravnoteženo črevesno bioto. Skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. Malihe Naseer z univerze East Carolina je leta 2020 objavila povzetek 21 kliničnih raziskav o vplivu uživanja prebiotikov pri osebah s kroničnim zaprtjem. Ugotovili so, da uživanje prebiotikov učinkovito zmanjšuje to težavo, zmanjšuje pa tudi napihnjenost. Drugi strokovni viri navajajo, da je uživanje prebiotikov koristno tudi kot preventiva proti driskam, v času akutnih težav pa jih raje ne uživajmo, saj to lahko stanje poslabša.
Z uživanjem prebiotikov zmanjšamo tveganje srčno žilnih zapletov. Raziskovalci Cleveland Clinic so namreč s preizkusi na miših ugotovili, da z vlakninami bogata prehrana bistveno zniža raven presnovkov škodljivih bakterij v krvi, zlasti zelo škodljivega TMAO (trimetilamin N-oksida). Visoka koncentracija te snovi v krvi namreč poveča tveganje infarkta in kapi, tveganje smrti ob takih zapletih pa kar štirikratno.
Uživanje prebiotikov zmanjša tveganje črevesnega raka. Rezultati epidemioloških študij, objavljenih v letih 2019 in 2020, v katerih je bilo zajeto zdravstveno stanje kar 213.859 oseb, so pokazali, da med tistimi, ki so redno uživali prebiotike, ni bilo primerov raka na črevesju. Zmanjšujejo pa tudi tveganje tudi drugih vrst raka. Krepijo namreč mlečnokislinske bakterije, ki dokazano zavirajo razvoj tumorjev celo v fazi metastaziranja.
Naše duševno zdravje je tesno povezano s stanjem v črevesju. Več kliničnih študij je dokazalo, da izboljšanje prehrane s prebiotiki zmanjšuje tesnobnost, izboljša razpoloženje, krepi zaznavne procese in pomnjenje, izboljša celo stanje pri avtizmu.
Prebiotiki so hrana za koristne črevesne bakterije, zlasti za bifidobakterije. Te imajo odločilno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Veliko jih vsebuje materino mleko, zato se ob njem naravno krepi dojenčkova odpornost. Strokovnjaki z univerze v Neaplju so opravili preizkus na dojenčkih. V mlečno formulo so dodali prebiotike in ugotovili, da so se v črevesju dojenčkov namnožile bifidobakterije, podobno kot pri pitju materinega mleka. Ugotovili so tudi, da se s tem izboljša njihova odpornost tudi v kasnejših letih. Z uživanjem prebiotikov seveda krepimo črevesno bioto in svojo odpornost proti boleznim tudi v obdobju odraslosti.
Če v prehrano uvrščamo prebiotike, izboljšamo sestavo črevesne biote. S tem pa zmanjšamo tveganje za nastanek diabetesa in prekomerne telesne teže, pa tudi pripomoremo k njihovemu obvladovanju.
Po tekstu dr. Iztoka Ostana za objavo pripravil Institut.O
Naročnik oglasa je Institut.O d.o.o.
