Domov Priporočamo Ukrepajte in se zavarujte pred pnevmokoknim okužbam!

Ukrepajte in se zavarujte pred pnevmokoknim okužbam!

2 ogledov

Prof. dr. Lejko je že v njenih uvodnih besedah razložila eno njenih velikih želja in sicer, da bi vsi ljudje, še posebej starejši in bolj imunsko ogroženi, vedeli, da se proti nekaterim okužbam, ki lahko vodijo tako v zaplete kot tudi smrt, lahko zaščitijo. »Kolektivna ozaveščenost je naša skupna naloga. Prav bi bilo, da bi mlajši, ki imajo več možnosti za pridobitev podatkov o možnostih, znanj in mnenj le-ta predali tudi svojim starejšim in morda malo manj ‘računalniško’ spretnim sorodnikom. Ozaveščenost je naša odgovornost, možnost izbire pa naša pravica. Naj bo cilj, da v Sloveniji ne bo posameznika, ki se bo odločil napačno zaradi nevednosti.« še pravi.

Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je najpogostejši bakterijski povzročitelj pljučnice v domačem okolju. Je tudi povzročitelj meningitisa, bakterimije, vnetja obnosnih votlin in vnetja srednjega ušesa. Najnevarnejše so invazivne pnevmokokne okužbe, te pa so najpogostejše pri ali zelo mladih posameznikih ali pa zelo starih.

Kakšen odstotek obolelih potrebuje bolnišnično oskrbo, koliko od njih intenzivno nego? Kakšen je odstotek smrtnosti zaradi bolezni, ki jih povzročijo pnevmokoki? Kakšna je povprečna starost tistih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo?

V Sloveniji je incidenca invazivnih pnevmokoknih okužb v zadnjih letih stabilna in znaša 12,4/100.000 prebivalcev. Najvišja incidenčna stopnja pri otrocih starih 1 leto je 49,9/100.000, pri starejših od 65 let pa 29,3/100.000. Pljučnica je še vedno pomemben vzrok smrti, smrtnost pnevmokokne bakteriemične pljučnice pa se kljub antibiotičnemu zdravljenju ni zmanjšala. Smrtnost v bolnišnici zdravljenih bolnikov s pljučnico je 10% ali več, še znatno večja pa je pri hospitaliziranih bolnikih s pljučnico, ki imajo pridružene kronične bolezni in pri tistih, ki potrebujejo obravnavo v enotah za intenzivno zdravljenje (20 do 50%). Najpomembnejši napovedni dejavnik tveganja za slab izid bolezni je visoka starost bolnika. Smrtnost zaradi pljučnice prične strmo naraščati po 65. letu starosti.

Ali okužba z enim serotipom pomeni zaščito proti vsem serotipom pnevmokoka in ali nas prebolelost ščiti pred novo okužbo?

Žal ne. Imunost proti enemu serotipu ne pomeni istočasno imunosti proti drugim. Pnevmokokna cepiva ciljajo na tiste serotipe, ki so po raziskavah v posameznih populacijah ljudi na določenem zemljepisnem področju najbolj pogosti.

Bolezni, ki jih povzročijo pnevmokoki, največkrat zdravimo z antibiotiki. V zadnjim času pa beremo, da antibiotiki enostavno ne delujejo več tako učinkovito kot nekoč?

Najbolj učinkovito zdravilo za zdravljenje pnevmokoknih okužb je penicilin. Vendar res v zadnjem času narašča odpornost pnevmokokov proti penicilinu in tudi proti drugim antibiotikom. Zaskrbljujoča je tudi odpornost proti makrolidom, ki so antibiotiki izbire, kadar je bolnik alergičen na penicilin (to so na primer zdravila azitromicin, klaritromicin, midekamicin itd.).

Ali ima antibiotično zdravljenje tudi kakšne stranske učinke?

Vsako antibiotično zdravljenje ima stranske učinke – večinoma nevidne, saj se z jemanjem antibiotikov spreminja sestava bakterijskega bioma, ki poseljuje naše sluznice in s katerim smo v simbiozi. Pogosto pride do nenormalnega razraščanja t.i. oportunističnih mikrobov, ki se sicer ne bi mogli razmnoževati, na primer takšne so glive iz rodu kandida. Velikokrat pride do prebavnih težav, možne so alergične reakcije, v hujših primerih pa tudi zavora kostnega mozga. Načeloma so sicer antibiotiki, ki jih uporabljajo za zdravljenje pnevmokoknih okužb dokaj varni, vendar neustrezna raba tudi še tako varnih antibiotikov (na primer za zdravljenje virusnih okužb, kjer nimajo nobene vloge) vpliva na razvoj protimikrobne odpornosti.

Kakšna je razlika med tem ali za pljučnico zboli precej zdrav posameznik ali starostnik?

Ljudje s sladkorno boleznijo so bolj izpostavljeni tveganju za hospitalizacijo zaradi pnevmokokne bolezni. Podobno velja za starostnike, srčne bolnike in bolnike s kroničnimi boleznimi dihal. Pnevmokokna pljučnica je akutna okužba, povezana z nenadnim pojavom vročine, hitrega bitja srca, dehidracije, slabe preskrbe tkiv s kisikom, okvaro krvnih žil, motnjami strjevanja krvi in z izločanjem številnih molekul, ki delujejo provnetno. Tak stres je za bolnike s srčnim popuščanjem ali boleznimi venčnih arterij lahko usoden. Akutna okužba lahko privede do hudega srčnega popuščanja, poslabšanja angine pektoris in lahko tudi do nenadne smrti bolnika.

Tudi zdravi starostniki imajo lahko težak potek pljučnice, saj so biološke rezerve manjše, funkcija imunskega sistema je oslabljena, manjša je mišična moč, oslabljeni so varovalni refleksi, ki ščitijo pljuča.

Seveda lahko pljučnica poteka v težji obliki tudi pri mladih, kjer velikokrat pride do zapletov, kot je na primer vnetje poprsnice z nabiranjem gnoja v plevralnem prostoru. V glavnem pa mlajši bolniki hitreje ozdravijo in rabijo bistveno manj časa, da se povsem rehabilitirajo.

Kako naj, po vašem mnenju, poteka zaščita? Kako veliko vlogo pri zaščiti ima imunski sistem posameznika?

Imunski sistem ima nedvomno veliko vlogo, kar lahko vidimo pri bolnikih s prirojeno ali pridobljeno okvaro imunskega sistema, nekatere skupine bolnikov (na primer tisti brez vranice, bolniki z aidsem, bolniki z nekaterimi krvnimi rakavimi obolenji) so še posebej dovzetni. Izrazito so na primer dovzetni bolniki, ki imajo pomanjkanje imunoglobulinov (to so protitelesa) v krvi.

Katere so še druge nevarne bolezni, ki jih povzroči pnevmokokna okužba ali še bolje rečeno se razvijejo iz pljučnice?

Poleg dihalne odpovedi se pogosto srečamo tudi z zapleti s strani kardiovaskularnega sistema. Akutna okužba lahko privede do hudega srčnega popuščanja, poslabšanja angine pektoris in lahko tudi do nenadne smrti bolnika. Med pogostejšimi zapleti bakterijske pljučnice je tudi empiem – to je nabiranje gnoja v plevralnem prostoru. Potrebna je evakuacija tega gnoja, včasih pa tudi operativni poseg. Če gre za invazivno okužbo (pnevmokoki prodrejo tudi v kri) lahko najdemo septična žarišča tudi v drugih organih – kosteh, sklepih, na srčnih zaklopkah in v osrčniku. Bolniki imajo klinično sliko sepse, ki se pogosto konča z odpovedjo več organov, šokom in lahko tudi s smrtjo. Posebej hitro in nevarno poteka ta okužba pri tistih, ki so brez vranice ali pri katerih vranica ne deluje (na primer nekatere krvne bolezni ipd.)

Letošnja novost v zaščiti je uvedba brezplačnega cepljenja za starejše od 65 let in kronične bolnike? Slovenija je ena od privilegiranih držav, ki omogoča to brezplačno izbiro. Kaj bi svetovali vsem, ki jim je to cepljenje na voljo?

Cepivo uporabljamo že veliko let in je izredno varno, zato ga nedvomno priporočam vsem, starejšim od 65 let in pa tudi vsem mlajšim, ki imajo kakšno pridruženo kronično bolezen. Po pravilniku so to: kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen…), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv. 23-valentno cepivo proti pnevmokoku je zelo varno in eno najbolj varnih cepiv, kar jih poznam. Razen blažjih lokalnih reakcij na mestu vboda (bolečina) ni pričakovati drugih posledic. Po cepljenju se zaščita prične že približno po 14 dneh.

V Sloveniji obstaja možnost brezplačnega cepljenja s 23 valentnim cepivom. Kaj to pomeni in zakaj so izbrali ravno to cepivo?

Cepivo je primerno za vse skupine bolnikov, ki so ogroženi za pnevmokokno okužbo. Pri bolnikih z najtežjo imunsko okvaro se sicer najprej priporoča cepljenje z enim od konjugiranih cepiv nato pa še cepljenje s 23-valentnim cepivom. To cepivo je primerno tudi za starostnike z pridruženimi boleznimi ali brez njih. Cepivo je varno, revakcinacija ni potrebna pri tistih, ki so starejši od 65 let in sicer zdravi.

Seveda pa bi si želeli, da bi bila brezplačna tudi konjugirana pnevmokokna cepiva. Moje osebno mnenje je tudi sicer, da bi morala biti vsa cepiva na voljo brezplačno in lahko dostopna. Če se posameznik že odloči za cepljenje, mu moramo to omogočiti s čim manj preprekami in pa obenem seveda s poštenim in transparentnim svetovanjem.

Ali v naslednjih letih zaradi možnosti brezplačnega cepljenja pričakujete manj hujših potekov bolezni, kakšna precepljenost bi bila potrebna za opazen rezultat in kakšni so cilji v Evropi in tudi pri nas?

Precepljenost otrok je še vedno pod 60%. Otroke cepimo s konjugiranim cepivom, ki preprečuje tudi bacilonoštvo. Otroci so namreč velikokrat nosilci pnevmokokov v žrelu in kot taki vir okužbe za starejše. O kolektivni imunosti pri pnevmokoku težko govorimo, saj ima bakterija veliko serotipov in tisti sevi, ki niso v cepivih, postopno nadomeščajo tiste, ki so v cepivih. Vsekakor bi si želeli čim višjo precepljenost – vsaj 70% v ogroženih populacijah.

V kolikor še vedno razmišljate o tem, kako sebe in svoje bližnje zaščititi pred pljučnico in drugimi pnevmokoknimi okužbami, je sedaj čas, da ukrepate.

Morda še ne veste: UKC Ljubljana je, z namenom lažjega in boljšega dostopa do omenjene možnosti zaščite, odprl novo cepilno točko pri Urgenci, na kateri se kronični bolniki in starejši od 65 let lahko cepijo proti pnevmokoknim okužbam in to brez predhodne najave.

Kdaj je cepilna točka odprta, si lahko preberete tukaj.

 

 

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi