Milan 
Evropejci drugi ponedeljek v mesecu februarju obeležujemo dan epilepsije, pogoste nevrološke bolezni. Na ta dan zdravstvene ustanove, društva, posamezniki … posebno pozornost namenjajo prav ozaveščanju javnosti o epilepsiji, o tem, kako jo prepoznamo, kako se z njo soočimo ter kako premagujemo izzive, ki so z njo povezani.
Bolniki, ki imajo to bolezen, se morajo soočati ne le z njo, temveč tudi z okolico, ki pogosto ne razume posledic, ki jo prinaša s sabo nepravilna dejavnost možganskih celic. Epileptični napadi se sicer kažejo v različnih oblikah, se razlikujejo po intenzivnosti, ne glede na to, pa se vsak, ki ima potrjeno diagnozo: epilepsija, spoprijema z določenimi ovirami, ki slabšajo kvaliteto življenja.
Nevrologi potrdijo bolezen in določijo potek zdravljenja ter zdravilo, ki lahko precej pripomore k zmanjšanju intenzivnosti ali števila epileptičnih napadov. Cilj zdravljenja epilepsije je omogočiti bolniku kakovostno življenje, brez epileptičnih napadov in neželenih učinkov zdravil.
Čeprav podatki kažejo, da je pri nas približno 20.000 oseb z epilepsijo, pa se zdi, da je takih oseb precej manj. Namreč, mnogi o njej ne želijo na glas razpredati, saj se bojijo negativnega vpliva okolice. Želja oseb z epilepsijo je, da v družbi ne bi bili stigmatizirani in da bi se ljudje okoli njih izobrazili o tej bolezni ter da bi znali ravnati ob nekom, ki bi ob epileptičnem napadu potreboval pomoč.