Kaj se dogaja v našem telesu med stresom in kako to vpliva na hormonsko ravnovesje?
Prva faza: raven kortizola stresnega hormona, ki ga izločajo nadledvične žleze, da telo varujejo v času stresa se pod vplivom stresa vsakič poviša. Faza, v kateri telo to lahko obvladuje. Občasna obdobja stresa, ki mu potem sledi počitek, so za telo koristna. V kolikor je stresa preveč in je kortizol konstantno povišan ter ni dovolj počitka med fazami obremenjenosti, občutimo težavo.
Nastopi druga faza , kjer so nadledvične žleze preobremenjene zaradi konstantno povečane proizvodnje kortizola, brez faz počitka in regeneracije. Zvečer je kortizol povišan in se ne moremo umiriti, zjutraj pa nizek, ko bi moralo biti ravno nasprotno. Pridobivamo na teži, ker povišan kortizol ustavi metabolizem in s tem porabo kalorij. Zaloge kalorij kopiči okrog trebuha, kjer je tudi največ receptorjev za kortizol.
Tretja faza pomeni izgorelost, kjer nadledvične žleze ne zmorejo več proizvajati dovolj kortizola in je ta konstantno nizek, kar občutimo kot kronično utrujenost in se telo ni zmožno regenerirati kljub počitku.
Adrenalne žleze v povezavi z drugimi hormoni
Povečan kortizol tudi » krade« druge hormone. Adrenalne žleze so poleg kortizola zadolžene za proizvodnjo tudi drugih hormonov kot so: DHEA, progesteron, testosteron in estrogen. Telo v stresu se mora odločiti ali bo proizvajalo kortizol ali progesteron/testosteron. Ker so to reproduktivni hormoni, se telo odloči da bo proizvedlo kortizol, ki je v času stresa življenjsko pomemben za telo in ne hormonov za reprodukcijo. Zato nam v času izrazitega stresa tudi ni do spolnosti.
Adrenalne žleze in menopavza
Žensko telo proizvaja spolne hormone v jajčnikih in adrenalnih žlezah. Ko prehajamo v menopavzo proizvodnja ženskih spolnih hormonov v jajčnikih upada in z nastopom menopavze povsem preneha. Nadledvične žleze pa prav tako proizvajajo spolne hormone, ki postanejo v obdobju menopavze ključnega pomena kot rezervni sistem oskrbe s hormoni. Za miren prehod v menopavzo je pomembno, da so nadledvične žleze zdrave, nemoteno delujejo za kar lahko poskrbimo že prej.
Adrenalne žleze v povezavi s ščitnico
V času stresa se metabolizem upočasni, kar pomeni, da se upočasni tudi delovanje ščitnice. Prevelika obremenjenost s stresom tako emotivnim, fizičnim in prehranskim (intoleranca na hrano ali neustrezna prehrana) vpliva na delovanje ščitnice. Zato je smiselno kot vzrok za premalo delujočo ščitnico, upoštevati tudi adrenalno stanje in tu odpravljati vzroke, preden posežemo po zdravilih za ščitnico.
Kako lahko poskrbimo za regeneracijo nadledvičnih žlez: Reorganizirajmo prehrano, regenerirajmo prebavni sistem, organizirajmo življenjski slog, poskrbimo za ustrezno vadbo in dovolj počitka za regeneracijo.
Simone Godina CHHC, FDN, AADP
Certificirani integrativni holistični zdravstveni trener (CHHC)
Nutricistka funkcionalne diagnostike (FDN), farmacevtka
članica združenja zdravljenja brez zdravil (AADP)