Milan 
Po podatkih Mednarodnega združenja za diabetes se vsako leto razvije diabetes pri 7 milijonih ljudi! Tudi število Slovenk in Slovencev, ki se soočajo s sladkorno boleznijo, je vsako leto več, zato je prav, da to zdravstveno težavo spoznamo, jo prepoznamo in se poučimo o tem, kako jo preprečiti ali zdraviti. Strokovnjak s tega področja, Damjan Justinek, dr. med., spec. int. med. iz Centra za sladkorno bolezen, nam je odgovoril na nekaj ključnih vprašanj o tej pereči temi.
Ločimo več vrst sladkornih bolezni – tipa 1, tipa 2, nosečniško sladkorno bolezen … Nam lahko na kratko pojasnite razlike med njimi?
Med temi glavnimi tipi bolezni so velike razlike. Sladkorna bolezen tip 1 pomeni, da trebušna slinavka ne izdeluje dovolj hormona inzulina zaradi okvare, to je vnetja. Vnetni odgovor je avtoimun, kar pomeni, da gre za pretirano reakcijo telesa, kot na primer pri alergiji na penicilin in podobno. Zaradi tega se okvari več kot 90 % celic v trebušni slinavki in človek je resno ogrožen. Če ne bi nadomestili inzulina, bi tak bolnik umrl v izčrpanosti v 6 do 24 mesecih.
Tip 2 je povsem drugačen, tu gre vsaj v začetku le za slab odgovor na hormon inzulin in zdravljenje z inzulinom potrebujemo ali prehodno ali bolj na koncu, ko je trebušna slinavka izčrpana po letih truda za vzdrževanje normalnega sladkorja v telesu.
Nosečniška sladkorna bolezen je seveda prisotna le v nosečnosti, podobna je tipu 2 in po porodu izgine – vseeno je rizični faktor za pojav sladkorne bolezni v poznejših letih (vsaj v 30 %).
Kakšno vlogo imata torej trebušna slinavka, inzulin v našem telesu v povezavi s sladkorjem?
Trebušna slinavka izloča vrsto snovi, ki omogočajo normalno prebavo in presnovo zaužite hrane, tako sladkorjev kot maščob in beljakovin. A za sladkorno bolezen sta pomembna predvsem dva hormona: glukagon, ki dviguje sladkor in inzulin, ki ga znižuje in omogoča prehod v celico. Vseeno je treba omeniti še tretjo skupino: to so inkretini, ki jih sicer izločajo celice tankega črevesa, a bistveno intenzivirajo delovanje inzulina in sploh zniževanje glukoze pri bolniku. Brez hormona inzulina človek ne bi »funkcioniral«, saj vrsta celic preživi tudi brez tega hormona (glukoza sama vstopa vanje), a ne bi pravilno delovale (recimo bakterijo levkocit – bela krvnička »poje«, a brez inzulina je ne more aktivno uničiti).
Koliko so normalne vrednosti sladkorja v krvi?
Normalna vrednost glukoze je vedno od 3,5 do 6,5 mmol / lit. Imamo pa vrsto motenj, kjer še ne gre za pravo bolezen, a je delno moten odgovor na glukozo: glikemija je lahko prisotna le na tešče ali pa obratno, le sladkor pretirano zaniha. Vse te mejne oblike lahko v nekaj letih pripeljejo do prave bolezni, zato se tudi v takem primeru svetuje zdrav način življenja (aktivnosti in prehrana).
Opazila sem, da se te vrednosti spreminjajo, saj je bila včasih določena višja meja normalne vrednosti sladkorja v krvi. Zakaj je temu tako?
Analize spremljanj sladkorja v nosečnosti so pokazale, da je za otroka bistveno bolje, če je sladkor nizek. Naši »sorodniki« opice imajo sladkor le v mejah 3,5 do 4,5 mmol / lit. in zdi se, da so tudi pri ljudeh v času razvoja pred porodom te vrednosti idealne. Že tako ima otrok nižji sladkor za cca. 1 mmol glede na mamo nosečnico zaradi prehoda snovi preko placente. Povprečna vrednost v enoti glikiranega hemoglobina je tako za nosečnico 5,5% in ne 5,8% kot za druge bolnike. V času nosečnosti bi v prvem delu lahko prišlo do okvar ploda, na sredini do hormonskih neravnovesij in na koncu do prezgodnjega poroda ali drugih zapletov, če se nosečnica ne bi ustrezno čuvala s pravilno prehrano. Inzulin uporabljamo izjemoma, večinoma zadostuje le dieta.
Kateri so znaki, ki kažejo na sladkorno bolezen? Ali jih lahko odkrijemo ali si moramo vsake toliko preventivno izmeriti količino krvnega sladkorja?
Znaki se pojavijo pozno, ko pogosto tudi že nastanejo vsaj blage okvare. Navadno je prisotna le utrujenost, manj večja žeja, še redkejša so pogosta vnetja. Bolje je, da pri ljudeh s pozitivno anamnezo v družini po 45. letu vsaj 1x letno izmerimo tudi krvni sladkor, po 50 letu pa 2x letno. Enako velja za ljudi z večjo telesno težo ali ljudi z zelo nizko fizično aktivnostjo.
Kateri testi obstajajo za pregled krvnega sladkorja?
Najzanesljivejša je meritev iz krvi, lahko iz seruma ali kapilarne krvi iz prsta. Lahko izmerimo tudi le glikirani hemoglobin – ta test je za odkrivanje manj občutljiv, a povišana vrednost tudi zanesljivo pokaže sladkornega bolnika.
Kako lahko poskrbimo za preventivo oz. kako lahko krvni sladkor uravnavamo brez zdravil, injekcij?
Zdravo življenje, zdrave prehranske navade, veliko gibanja, dobra fizična kondicija – vse to lahko v skoraj polovici primerov prepreči ali vsaj omili nastanek sladkorne bolezni. Tudi, če je nekdo že zbolel, se polovica bolnikov lahko zdravi le na tak »zdrav« način.
Kdaj predpišete zdravljenje z injekcijami inzulina in kako se pacienti običajno navadijo na to dnevno rutino? Kako sploh določite kakšna količina je primerna, glede na to, da je stanje odvisno od vrste hrane in količine gibanja?
Zdravljenje z inzulinom je izjemno natančno, bolj od tablet. Počutje ob tej terapiji je dobro, zato navadno bolnikom ne dela veliko problemov, ko se ga navadijo. Seveda pa je ena skrb več. Predpišemo ga, ko odpovedo druge možnosti zdravljenja, lahko začasno ali trajno. Pri določitvi pravilne doze pa se seveda upošteva vedno vse tri dejavnike: kakšno aktivnost načrtuje bolnik, ob tem kakšno prehrano in šele na koncu, kakšen ima trenutni sladkor. Posebnih omejitev bolnik nima: vedno mora imeti tako prehrano in zaužiti toliko kalorij, da je stabilna telesna teža. Inzulina ali tablet pa si da toliko, da je stabilen krvni sladkor in nikoli obratno.
Je res, da so sladkorni bolniki tudi bolj dovzetni za bolezni zob?
Seveda, dlesni imajo drobno ožilje in kot vse druge mikroangiopatije je lahko tudi vnetje dlesni posledica slabega vodenja sladkorne bolezni. Nasvet je, da si sladkorni bolnik 2x dnevno umije zobe, 2x v pol leta zamenja krtačko za zobe (da ne poškoduje dlesni) in 2x letno obišče zobozdravnika za kontrolo.
Najhujši rezultat sladkorne je lahko tudi izguba noge, roke, kajne?
Najhujši zapleti sladkorne bolezni lahko privedejo do invalidnosti, kot so amputacije in slabovidnost in potreba po dializi zaradi odpovedi ledvic. A govorimo o zapletih in vodenju bolezni in ne o sami sladkorni bolezni. Če je nekdo skrben in si uravnava sladkor sam, ne pričakujemo zapletov sladkorne bolezni. Napačno je prepričanje, da bolezen povzroči okvaro – nihče ne umre v prometni nesreči le zaradi tega, ker si je kupil avtomobil. Ali ima res smolo ali pa je moral sam malo pomagati, da se je kaj takega zgodilo.
Naj dodam samo še to: letošnji moto dneva sladkorne bolezni je ravno zdrava prehrana in če bi vsi bolniki začeli kar na začetku (z zdravo prehrano), bi naredili že ogromno!