Kaja 
Ni povsem zdrave porjavelosti. Več kot pol stoletja dermatoloških študij potrjuje, da se koža poškoduje celo ob blagih sončnih žarkih.
Žal pa velja tudi obratno: ni povsem zdrave bledoličnosti. Ljudje potrebujemo sončne žarke za ustvarjanje tudi mnogo življenjsko pomembnih snovi ne le vitamina D. Celo po uradnem stališču Svetovne zdravstvene organizacije je (blago) sončenje kože koristno pri kožnih boleznih kot so kožna tuberkuloza, luskavica in vitiligo. Dermatolog dr. Richard Weller z univerze v Edinburgu, je pred nedavnim objavil, da 30-minutno sončenje v poletnem času tako poveča količino dušičnega oksida v krvi, da razširi žile in zniža krvni tlak. Sončenje torej lahko pomaga proti srčno-žilnim zapletom. Dr. Pelle Lindquist z Inštituta Karolinska je v letih 2014-2016 objavil rezultate študije, v kateri so 20 let preučevali zdravje 30.000 švedskih žensk. Tiste, ki so se najbolj izpostavljale soncu, so res imele največ kožnega raka, toda smrtnost je bila največja pri ženskah, ki so se najbolj izogibale soncu. Bledičnost torej tudi ni zdrava; nasprotno, zelo nevarna je: Ženske, ki so se povsem izogibale soncu, so tvegale smrt kar dvakrat bolj kot ženske, ki so se najbolj sončile.
Nismo povsem prilagojeni na sonce
Če izpostavimo kožo soncu, si torej škodimo, če ne, pa tudi. Pač nismo popolnoma prilagojeni na okolje, ugotavlja biolog dr. Richard Dawkins. Narava nima dovolj moči, da bi bitja povsem prilagodila na vplive iz okolja, tudi na sonce ne. Dovolj ji je, da nam zagotovi (le) toliko življenjske moči, da se uspešno reproduciramo. Ker je za reprodukcijo pomembno, da kožo izpostavljamo soncu, nas z instinktivnimi nagnjenji (užitki) spodbuja k sončenju, pa čeprav na škodo zdravja.
Da bi telo ustvarilo dovolj vitamina D, potrebuje v poletnem času do 20 minut sončenja. To nam priskrbi že eno plavanje. Če bi narava skrbela predvsem za naše zdravje, bi se nam po plavanju prilegla senca, a večinoma raje poležimo na soncu in tako tvegamo opekline. Zakaj? Raziskovalci Univerze v Grazu so ugotovili, da se po eni uri sončenja pri moških dvigne raven testosterona kar za 69 %. Užitek je tako močan, da so poleti plaže polne tudi sredi dneva, čeprav so raziskave pokazale, da se kar 89 % anketirancev zaveda, da je sončenje škodljivo.
Kako naj torej ravnamo? Decembra 2018 je v reviji Journal of Environmental Research and Public Health izšel znanstveni članek, ki na osnovi množice znanstvenih izsledkov poziva medicinsko skupnost, naj ljudem priporoči sončenje v meri, ki ne povzroči opeklin (torej brez pordele kože), ne pa da še naprej priporoča praktično popolno izogibanje sončnim žarkom. Po strogih dermatoloških priporočilih naj bi se namreč skozi vse leto izogibali sončnim žarko med 10. in 16. uro, pri UV sevanju višjem od indeksa 3 pa uporabili zaščitna sredstva.
Svetloba skozi oči in antioksidantska zaščita
V razpravi, ali se je primerno sončiti ali ne, pogosto pozabljamo, da so oči naš glavni organ za uživanje svetlobe. Skozi njih pridobimo sončno svetlobo na najvarnejši način. Vsak dan potrebujemo vsaj eno uro 1000 luksov svetlobe. To dobimo sleherni dan v letu, če gremo za urico brez očal na prosto – celo samo v senco. Če tega ni, tvegamo t. im. zimsko depresijo. Ura na dnevni svetlobi pa nam ustvari dovolj serotonina – hormona sreče, ki ga telo ponoči pretvori v melatonin – zdravilni hormon spanja. Toda telo na starost ne uspeva ustvariti dovolj melatonina, zato ga je potrebno uživati kot prehransko dopolnilo, da si zagotovimo globlje spanje in trdnejše zdravje.
Melatonin je najmočnejši antioksidant, ki ga ustvarja samo telo. Antioksidanti nas ščitijo pred sončnimi žarki in poletno vročino, ki ustvarjajo v koži nevarne proste radikale. Žal je dnevnem času raven melatonina v krvi malo. Po naših izkušnjah laže prenašamo sončne žarke in poletno vročino ob uživanjem antioksidanta FHES. Po meritvah univerze v Ljubljani je kozarec vode s kapsulo FHES po antioksidantski moči enakovreden vsaj 10.000 kozarcem svežega soka.
Po tekstu dr. Iztoka Ostana za objavo pripravil Institut.O
Naročnik oglasa je Institut.O d.o.o.