Razvoj laserske medicine
V preteklosti je bila misel na to, da bomo nekoč veliko število bolezenskih in estetskih težav zdravili oziroma odpravljali z lasersko svetlobo, skorajda nepredstavljiva. Danes je realnost. Več o tej malodane čudežni tehnologiji nam je povedala dr. med. Sabina Senčar, specialistka ginekologije in porodništva.
Kakšne napredke je zaznati v primerjavi prvih laserjev in teh, ki so v uporabi dandanes?
CO2 in Neodimijev laser, ki ju poznamo od leta 1964, uporabljamo še danes. Prvi so laser uporabili v kirurgiji, in sicer kot najnatančnejši skalpel ali rezilo. Sledil je razvoj laserja v zobozdravstvu in oftalmologiji. Svoj razcvet je laser doživel v estetiki in dermatologiji. Že desetletja ga uporabljajo v žilni kirurgiji. Ginekologija ga uporablja že dolgo, a v minimalnem obsegu. Tehnologija je draga, zdravstvo pa je finančno podhranjeno že odkar pomnim. Brez opreme ni razvoja in obseg uporabe novih tehnologij je primeren situaciji.
Na kakšen način laserska tehnologija sploh deluje? Bi lahko rekli, da gre za svetlobo, ki zdravi?
Laser je elektromagnetno valovanje, tako kot svetloba. Če napišem svetloba, si vsi predstavljamo vidno svetlobo, kar pa laserski žarek praviloma ni. Medicinski laserji oddajajo energijo valovnih dolžin, ki so nižje ali višje od spektra svetlobe, ki jo zazna naše oko.
Za razliko od vidne svetlobe uporablja laser le energijo ene same valovne dolžine. Vsak laser proizvaja le energijo ene valovne dolžine. Dobro je imeti torej več različnih laserjev, za različne aplikacije. To uporabo laserske tehnologije seveda podraži.
Laserska svetloba se mora absorbirati v tkivu, da bi tam dosegla učinek. V ginekologiji uporabljamo laserje z veliko valovno dolžino. Svetloba CO2, Nd ali Erbiuma se dobro absorbira v vodi. Človeška tkiva imajo visoko vsebnost vode, zato so ti laserji v medicini idealni. Ko se svetloba absorbira, se spremeni v toploto, tkivo prekine (reže) ali odstrani (ablira).
Laser je očiščen vseh žarkov ali sevanj, ki so sicer v spektru svetlobe. Po tej plati je varnejši od sončne svetlobe. To je kontrolirana oblika energije, ki zdravi.
Predvsem predstavnice ženskega spola dobro poznamo na primer le lasersko odstranjevanje dlačic in morda še lasersko operacijo oči. Toda laserska tehnologija se uporablja še marsikje drugje, kajne? Na kakšen način ga uporabljate v ginekologiji?
S primerno opremo (na primer z najmanj invazivnim Erbijevim laserjem) sva z dr. Bizjak Ogrinc lahko izkoristili prav vse možnosti, ki jih laser trenutno ponuja v ginekologiji. Laser kot rezilo uporabljamo na primer tudi pri odstranjevanju infektivnih bradavic in sprememb na spolovilu in materničnem vratu. Popravljamo brazgotine po operacijah ali poškodbah, odstranjujemo strije, hiperpigmentacije in druge nepravilnosti na koži.
Pri labioplastikah ima laser veliko prednost pred skalpelom. Pri odstranjevanju prevelikih sramnih ustnic ne dela brazgotin. Ker sproti ustavljamo krvavitev, šivanje ni potrebno. Tudi pri odstranjevanju dlak obstaja vrsta indikacij, kjer je nujno, da je pri posegu udeležen zdravnik. Odstranjevanje dlak na spolovilu je ena od indikacij. V Zagrebu sva se tudi naučili postopka zdravljenja simptomov pilonidalnega sinusa, kroničnega vnetja kože nad trtico in križnico, ki je bil do sedaj izključno kirurški poseg.
Glavnina naše dejavnosti pa so seveda posegi na nožnici. Zdraviva sindrom ohlapne nožnice, kot tudi višje stopnje te bolezni, zdrs pelvičnih organov (kile mehurja, rektuma) in zdravljenje stresne urinske inkontinence.
Največji uspeh za ženske pa smo dosegli z uvedbo zdravljenja stresne urinske inkontinence z neinvazivno lasersko metodo. Za delo na nožnici uporabljamo samo toplotni učinek Erbijevega laserja. Pri zdravljenju torej ne gre za odstranjevanje tkiva, metoda je ambulantna in povsem neinvazivna. Urinska inkontinenca ni bolezen, ki nas življenjsko ogroža, zato zdravljenje s kirurškimi, invazivnimi metodami ni našlo pravega mesta v medicini. Med boleznijo inkontinence in kirurgijo je zato marsikatera pacientka raje izbrala bolezen. Lahko rečem, da lasersko neinvazivno zdravljenje pomeni veliko prelomnico. Čeprav laser mnogi zdravniki poznajo le kot nož, se je v tem primeru laser pokazal v drugi luči – kot neinvazivno orodje.
V veliki meri se ukvarjava tudi z estetiko. Laser uporabljava tudi za zdravljenje smrčanja.
Z dr. Bizjak Ogrinc sva imeli na svoji poti veliko srečo, saj je Slovenija ena od vodilnih držav s področja razvoja laserjev. Uporabljava Fotonine laserje, ki so trenutno vodilni v svetu na področju ginekologije. Laser je nam, slovenskim zdravnikom, položen tako rekoč v zibelko. Pri nas sva izšolali že veliko zdravnikov iz vsega sveta. Sodelujeva na kongresih in se ves čas tudi sami izobražujeva. Ko enkrat spoznaš orodje in poznaš tkiva s katerimi delaš, se stvari, ki jih zmoreš narediti z laserjem, kar množijo.
So bo posegu z laserjem pacienti v splošni ali lokalni narkozi?
Pri nas so vsi posegi ambulantni. Velika večina posegov ne zahteva nikakršne anestezije (učvrstitev nožnice, zdravljenje stresne urinske inkontinence, odstranjevanje virusnih bradavic, sprememb na materničnem vratu, smrčanje, popravljanje brazgotin, estetski posegi na koži), odstranjevanju kapilar ali dlak. Uporabljamo sicer hlajenje, anestezije pa ne.
Pri labioplastiki ali popravilu poškodb zunanjega spolovila pa uporabljamo lokalni anestetik.
Kakšni so zapleti, ki se lahko pojavljajo ob uporabi laserske tehnologije?
Kadar uporabljamo laser kot nož (CO2, Erbijum), veljajo enaki pogoji kot pri operacijah v kirurgiji. Možne so krvavitve, okužbe, neprimerno brazgotinjenje in drugi. Tudi Neodimijski laser za estetske posege deluje na veliki globini in velja previdnost pri uporabi (estetika, žile, dlake). Kjer pa uporabljamo toplotni učinek laserske svetlobe (Erbijev laser), bistvenih stranskih učinkov ni. Možna bi bila sicer opeklina, pa se ji zlahka izognemo. Vedno je možna tudi alergijska reakcija na lasersko svetlobo.
Je pri laserskih posegih potrebno dolgotrajno okrevanje ali je to odvisno od zahtevnosti posega?
Okrevanje je odvisno od zahtevnosti posega, velja pa splošno načelo, da ambulantni posegi zahtevajo hitro okrevanje z malo možnimi zapleti.
Zakaj menite, da je laserska tehnologija dandanes tako zelo pomembna in kaj menite, da ji narekuje prihodnost?
Lahko rečemo, da je laserska tehnologija velika priložnost. Steen je rekel, da so bili nagrajeni tisti, ki so v iznajdbi videli priložnost in ne grožnjo. Naj bo naša nagrada boljša, bolj dostopna in manj invazivna medicina.