Darjan 
Sara Sočan
Krvni tlak je ena tistih vrednosti, ki se pogosto pojavljajo na zdravniških izvidih, pa ji v vsakdanjem življenju vse premalokrat posvečamo zadostno pozornosti. Dokler je v mejah normale, nanj skoraj ne pomislimo. A ko tiho, brez opozorila, počasi in vztrajno začne naraščati, se v telesu prične odvijati zgodba, ki je lahko usodna. Hipertenzija, povišan krvni tlak, je eden najnevarnejših in hkrati najbolj podcenjenih zdravstvenih problemov sodobnega sveta. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima hipertenzijo približno 1,3 milijarde ljudi po svetu. V Sloveniji prizadene že skoraj vsakega drugega odraslega, med starejšimi pa so številke še višje. Najslabše pri vsem skupaj pa je dejstvo, da skoraj polovica prizadetih sploh ne ve, da trpi za hipertenzijo.
Svetovni dan hipertenzije, ki ga obeležujemo vsako leto 17. maja, ima prav zaradi navedenega tako pomembno vlogo. Njegov namen ni le ozaveščanje, ampak tudi poziv – da prevzamemo odgovornost za svoje zdravje, še preden nas v to prisili resen zaplet. Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene naših arterij. Ko je previsok, pomeni, da srce deluje pod prevelikim naporom, žile so izpostavljene obrabi in poškodbam, tveganje za srčno-žilne bolezni pa se drastično poveča. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da lahko leta minevajo brez kakršnih koli simptomov – dokler ne pride do možganske kapi, srčnega infarkta, srčnega popuščanja ali odpovedi ledvic.
Zakaj tlak sploh naraste?
V več kot 90 odstotkih primerov gre za tako imenovano primarno, esencialno hipertenzijo, pri kateri ni neposrednega vzroka, ampak gre za splet genetskih dejavnikov in življenjskega sloga. Slaba prehrana, prekomerno uživanje soli, telesna neaktivnost, debelost, stres, pomanjkanje spanja, kajenje in prekomerno pitje alkohola – vse to so znani sovražniki zdravega srca in ožilja. V manjšem deležu primerov pa gre za sekundarno hipertenzijo, ki je posledica drugih zdravstvenih stanj, kot so ledvične bolezni, hormonska neravnovesja ali stranski učinki zdravil.
Kdaj govorimo o hipertenziji?
Po smernicah Evropskega združenja za hipertenzijo je normalni krvni tlak pod 130/85 mmHg. Hipertenzija prve stopnje se začne pri vrednosti 140/90 mmHg. Višje kot so številke, večja je nevarnost. A krvni tlak ni le enkratna številka. Telo ima svojo dinamiko – vrednosti se spreminjajo glede na čas dneva, telesno aktivnost, stres, prehrano in celo pogovor. Zato je ključno, da tlak merimo večkrat in v mirnem stanju. Domača meritev je lahko zelo uporabno orodje, če jo izvajamo dosledno in pravilno – vsak dan ob istem času, pred obrokom, v sedečem položaju, po nekaj minutah počitka.
Mnogi ob diagnozi hipertenzije doživijo šok. Zdi se jim, da niso bolni, da nič ne čutijo, da gre le za “številke”. A prav v tem je največja past. Visok krvni tlak ne boli. Le tiho izčrpava telo. Zato je prva in najmočnejša obramba predvsem zavedanje. Ko vemo, da imamo hipertenzijo, lahko ukrepamo. In ukrepanje ne pomeni nujno zdravil. Prvi koraki se začnejo v vsakdanjih odločitvah: manj soli, več svežega sadja in zelenjave, gibanje, hujšanje, izogibanje alkoholu in opustitev kajenja. Zveni preprosto, a prinese dramatične učinke – že z izgubo nekaj kilogramov in redno hojo lahko tlak občutno znižamo.
V praksi je zelo učinkovita t. i. DASH dieta (Dietary Approaches to Stop Hypertension), ki temelji na uživanju kalija, kalcija in magnezija – snovi, ki naravno pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka. Ta prehranski pristop spodbuja tudi zmanjšan vnos nasičenih maščob, rdečega mesa in sladkorjev. Velik poudarek pa daje tudi uravnavanju telesne teže in izogibanju predelani hrani, ki vsebuje velike količine soli in nezdravih dodatkov.
Kljub vsemu so včasih potrebna zdravila
Če sprememba življenjskega sloga ne zadostuje, pridejo na vrsto zdravila – antihipertenzivi. Zdravnik bo glede na bolnikovo stanje izbral ustrezno terapijo: lahko gre za diuretike, zaviralce ACE, antagoniste kalcija ali beta blokatorje. V praksi se pogosto kombinirajo, saj imajo skupaj boljši učinek z manj neželenimi učinki. A ključni dejavnik uspešnosti zdravljenja ni samo izbira zdravila – temveč rednost jemanja. Mnogo ljudi zdravilo jemlje nekaj tednov, nato ga opusti, ko se počutijo bolje. Vendar hipertenzija ni prehlad – je kronična bolezen, ki zahteva dolgoročno obvladovanje.
Zelo pomemben vidik zdravljenja je tudi psihološka komponenta. Ljudje se pogosto počutijo “bolne”, ko morajo jemati tablete, zato iščejo izgovore. A pomembno je, da hipertenzijo dojemamo ne kot stigmo, ampak kot opozorilo. To ni konec vitalnosti, temveč priložnost za nov začetek – bolj zavestno, odgovorno in zdravo življenje. Z rednim spremljanjem, disciplino in podporo zdravnika lahko človek živi polno življenje, tudi z diagnozo.
V Sloveniji imamo dobro razvito mrežo preventivnih programov: referenčne ambulante, brezplačne meritve, zdravstveno-vzgojne centre in številne kampanje, ki ozaveščajo o pomenu rednega merjenja tlaka. A kljub temu številni ljudje še vedno živijo z neodkrito hipertenzijo. Zato je vsak pogovor, vsaka kampanja in vsak članek še vedno pomemben. Ker vsaka preprečena kap, vsak preprečen infarkt pomeni rešeno življenje – ali pa življenje brez invalidnosti.
Hipertenzija je morda tiha, a ne neizogibna. Ne prenaša ignoriranja, a spoštuje trud. Zahteva spremembo, a vrača zdravje. Ne zahteva popolnosti – le vztrajnost. In prav to je najmočnejše sporočilo vsakega svetovnega dneva hipertenzije: da imamo moč vplivati na svoje zdravje. Da ne čakamo na alarm, ampak začnemo poslušati srce, še preden začne kričati.