Milan 
Zreli ljudje prevzemamo odgovornost za svoje ravnanje. Le okoljsko realističen človek je sposoben preusmeriti fokus v lasten vpliv na okolje in ne na vpliv človeštva kot takega.
Okolje smo mi sami
Zreli ljudje prevzamemo odgovornost za svoje ravnanje; za onesnaženost in nevarnosti sodobnega časa niso krivi industrija, avtomobili, kemikalije ali fitofarmacevtska sredstva, ampak človek, ki jih upravlja in ima možnost izbire in ne obratno. Potrebno je zbuditi sodobnega eko realističnega človeka v nas.
Dejstva in številke, ki vas utegnejo zelo presenetiti
20% svetovnega prebivalstva danes porabi 75% vseh naravnih virov. V mestu s 100.000 prebivalci vsak mesec steče v odtok okoli 3 tone čistil, 14 ton tekočih čistilnih sredstev in 3 tone motornega olja.
1 liter rabljenega motornega olja, ki ga zlijemo na tla, lahko ponikne v podzemno vodo in onesnaži milijon litrov zalog pitne vode. V Sloveniji imamo danes povprečno 1,3 avtomobila na gospodinjstvo. Avtobusi porabijo petkrat manj energije na potnika, manj onesnažujejo ozračje s toplogrednimi plini in manj obremenjujejo s hrupom.
Drevo, iz katerega naredijo 700 papirnatih vrečk, kolikor jih v večji trgovini porabijo v manj kot eni uri, raste petnajst let. S škropljenjem vinogradov in sadovnjakov zastrupimo tudi muhe, čebele, ose, sršene itd. Zažiganje stiropora sprosti 57 različnih kemičnih spojin, od katerih jih je večina strupenih.
Zaradi onesnaženosti sladkih voda kar 20% rib grozi izumrtje. Mesni izdelki vsebujejo v glavnem veliko nasičenih maščob, kar je povezano z obolenji srca. Dodano jim je tudi veliko soli in nekaterih dodatkov. Vrsta raziskav je dokazala, da so nekatere bolezni preprosto posledica nepravilne prehrane oziroma uživanja manjvrednih živil.
Vsak dan nam lahko skozi razpoko odkaplja 65 kozarcev vode, v enem letu 52 kopalnih kadi. Zaradi zalivanja trat v poletnih mesecih se poraba vode dvigne za kakih 30%. Vsak dan izbrizgamo, izlijemo in iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 litrov vode.
Stanovanja so postala prava skladišča ostankov zdravil, pomirjeval, tablet proti bolečinam, in prenekaterim od njih je že zdavnaj potekel rok. V nekaj stoletjih je izginila polovica vseh gozdov. Kemična zdravila lahko povzročijo telesno in duševno odvisnost. Telo se lahko hitro navadi na zdravilo in potrebuje ga vedno več, da sploh učinkuje.
Gozdne živali se dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od lakote, kose jim glava zatakne vanje, ali zato, ker pogoltnejo cigaretne ogorke. Erozija tal vsako leto odnese 25 milijonov ton rodovitne vrhnje plasti zemlje, v desetih letih približno 7 % vse zemlje na planetu.
(Vir: Varčujem z energijo, Št. 39, Letnik VIII)