Milan 
Ogrevanje na zemeljski plin je najpogosteje uporabljen ogrevalni sistem v zahodni Evropi – še posebej v Nemčiji, kjer je bilo v letu 2015 od vseh prodanih ogrevalnih sistemov kar 76 % plinskih kotlov. Med temi je bila večina kondenzacijskih plinskih kotlov. Značilnosti tovrstnih kotlov so nadpovprečen izkoristek, tiho delovanje, najboljše koriščenje energije in varčna poraba. In ker plinske kondenzacijske kotle izdelujejo v velikih količinah, je nizka tudi njihova proizvodna cena.
Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina, njihovo število pa se iz leta v leto povečuje. Slovenski trg zemeljskega plina se je v zadnjem obdobju dodobra razvil, saj na njem veljajo enaka pravila kot na evropskem trgu. »Cene zemeljskega plina v Sloveniji so že od druge polovice 2014 nižje od povprečja EU. Tako lahko gospodinjstvo kilovatno uro zemeljskega plina kupi že za 5,5 centov z vsemi davki in dajatvami vred,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.
Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji je v lanskem letu znašala skoraj 316 mio Sm3 in se v primerjavi z letom 2015 povečala za 4,6 %. Distribucija se je tako povečala kljub temu, da so obstoječi odjemalci izvedli vrsto ukrepov učinkovite rabe energije, kot so izolacije, menjava oken, vgradnja sodobnih kondenzacijskih kotlov ipd. »O tem zgovorno priča podatek, da je bila distribucija zemeljskega plina v letu 2016 druga največja doslej,« dodaja Odar.
Zanesljivost delovanja plinskih kotlov
Plinski kotli so zanesljivi, preizkušeni in zavzamejo malo prostora, saj ga po velikosti lahko primerjamo s kuhinjskim elementom. Njihovo delovanje je tiho, uporaba pa varna. Kondenzacijski plinski kotli za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Ne predpisuje ga niti zakonodaja.
Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot za obstoječe stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je montaža v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne. Velika prednost plinskih kotlov je tudi ta, da njihova toplotna moč ni odvisna od zunanjih temperatur kot pri nekaterih drugih ogrevalnih sistemih.
Kako preklopimo na zemeljski plin?
Preklop na ogrevanje na zemeljski plin je hiter in enostaven. V primeru, da ima posameznik že vgrajen plinski priključek, potrebuje samo še notranjo plinsko napeljavo s plinskim kotlom. Sama fizična dela na objektu pa navadno trajajo le dva dni. Uporabniki lahko izberejo tudi t. i. »paketne rešitve na ključ«, ki jih ponujajo najrazličnejši ponudniki. V tem primeru jim za preklop ni potrebno storiti prav nič – zgolj izberejo ponudnika in to je vse.
Rekordna distribucija zemeljskega plina
V letu 2016 smo v Sloveniji zabeležili drugo največjo distribucijo zemeljskega plina doslej. Distribucija se je povečala kljub temu, da so obstoječi odjemalci izvedli vrsto ukrepov za manjšo oziroma bolj učinkovito rabo energije.
Za kilovatno uro zemeljskega plina le 5,5 centov
Cene zemeljskega plina v Sloveniji so že od druge polovice 2014 nižje od povprečja EU, kar je za končne odjemalce odličen podatek. Kilovatno uro zemeljskega plina lahko gospodinjstvo kupi že za 5,5 centov z vsemi davki in dajatvami vred.
Zanesljivo in preizkušeno delovanje
Kondenzacijski plinski kotli so tihi, zanesljivi in varni, po velikosti pa ga lahko primerjamo s kuhinjskim elementom.
Promocijsko sporočilo