Milan 
Ohlajanje ali krioterapija je terapevtska metoda, pri kateri lokalno ohlajujemo dele telesa pri katerem pričakujemo termoregulacijski odgovor (zmanjšanje temperature obravnavanega dela telesa). V terapevtske namene uporabljamo temperaturno območje med 20 in -10 stopinj Celzija.
Lana Tunjić, ambulanta Artros Reha, rehabilitacija in preventiva športnih poškodb
Krioterapija se najpogosteje uporablja pri zgodnjem zdravljenju akutnih mišično-skeletnih poškodb. Krioterapija ima več učinkov, med njimi so najbolj znani, tako imenovani biofizikalni učinki, ki jih najbolj izkoriščamo pri obravnavi akutne poškodbe. Posledica učinkov je skrčenje žil in tako se zmanjša pretok krvi v poškodovan del telesa, s katerim zmanjšamo vnetje in tako možnost za nastanek oteklin. Vpliv zmanjšanega pretoka pa vpliva tudi na upad mišične zmogljivosti kot tudi upad senzoričnih (čutnih) občutkov, kar povzroči še analgezijo (zmanjšanje bolečine).
Poznamo različne postopke za ohlajanje prizadetega dela gibal, ki vključujejo nameščanje hladilnih vrečk, obkladkov, hladilnih razpršil, masažo z ledom in ledene kopeli.
Na trgu se pojavljajo tudi druge vrste krioterapije, kot so Krio savne/komore, ki postajajo vse bolj priljubljene tudi v Slovenij. Glavni razlog, ki ga navajajo za uporabo terapije je pospešena regeneracija po športni aktivnosti, kar pa raziskave še niso uspele potrditi. Nekateri trdijo da je učinek krio savne tudi izguba kalorij, česar tudi raziskave niso uspele potrdit. Tudi če bi to držalo, to še zmeraj ne bi bila najbolj smiselna in učinkovita metoda za zmanjševanje telesne teže. Zaradi tega se krioterapija v kozmetične namene zelo redko uporablja.
Pri vseh postopkih moramo upoštevati čas izpostavljenosti, temperaturne razlike med hladilnim sredstvom in tkivom in tipom hladilnega sredstva (npr. led ali voda). Čas hlajenja običajno traja od 10 – 15 minut. Pri masaži z ledom je čas terapije bistveno krajši, do 3 min.
Podobno gre za ohlajanje pri hiloterapiji, ki pa deluje najpogosteje v temperaturnem območju 10-15°C in zaradi kroženja vode v manšeti ne pride do padca temperature, ampak je le-ta stalna. Tudi čas terapije je lahko zaradi tega daljši – tudi več ur. V temu pogledu je bolj superiorna metoda za preprečevanje oteklin. Še posebej nam pride prav pred in po operativnih posegih in svežih poškodbah, kot so npr. zvini gležnja itd., kjer hočemo delovati preventivno ali pa zmanjševati oteklino.