Darjan 
Ena od stvari, ki je ljudem skupna, so zagotovo dlake. Včasih jih je preveč, včasih premalo, nekatere imajo zaščitno funkcijo, druge ne. Morda niste vedeli, a popolnoma brez dlak so na človeškem telesu le dlani, podplati in ustnice. Kljub temu pa o njih vemo bore malo. Prav zato smo se odločili, da v naslednjih vrsticah zberemo nekaj zanimivih dejstev, ki jih o dlakah morda niste vedeli.
Darjan Lapanje
Če v obzir vzamemo teorijo evolucije človeka, ni prav nič čudnega, da je naša koža prekrita z dlakami. Glede na naše prednike je pravzaprav čudno, da smo jih ljudje ohranili tako malo. Zanimivo pa je, da je na našem telesu le nekaj takih dlak, ki so ohranile zaščitno funkcijo. To so seveda lasje, trepalnice, obrvi ter kocine v nosu in ušesu.
Pred čim varujejo?
Lasje skrbijo zlasti za zaščito najpomembnejšega dela našega telesa – glave. Zadržujejo namreč toploto, obenem pa glavo ščitijo pred ultravijoličnimi žarki. Trepalnice in obrvi delujejo kot nekakšen napušč in skrbijo, da nam pot s čela ne kaplja v oči. Medtem pa imajo kocine v nosu filtrirno funkcijo in poskrbijo, da tujki ne morejo vstopiti v notranjost našega telesa.
Večino preostalega telesa (sploh pri ženskah) prekrivajo tanke in votle velusne dlačice. Ker nimajo sredice, so svetlejše in jih niti ne opazimo. Poznamo pa še drugo vrsto dlak – terminalne – ki so debelejše in vsebujejo sredico. Mednje poleg las, trepalnic in obrvi sodijo tudi kocine na bradi, kocine sramnega predela, pa tudi kocine pod pazduho.
Včasih jih je preveč, včasih premalo
Terminalne dlake se lahko tekom življenja preobrazijo tudi v velusne, pri čemer je najpogostejša, denimo, moška plešavost. Lahko pa dlake uberejo tudi obratno pot, kar zaznamo kot prekomerno poraščenost, kar utegne še bolj problematično biti zlasti pri ženskah. Statistika kaže, da se s tovrstno težavo srečuje kar četrtina vseh odraslih žensk. Vzrok za to težavo so motnje v izločanju androgenov, do česar pri nežnejšem spolu pogosto pride med nosečnostjo ali menopavzo.
Kaj pa barva?
Seveda pa se dlake od človeka do človeka med drugim razlikujejo tudi po barvi. Na barvo vpliva pigment, ki nastaja v pigmentnih celicah znotraj dlake. Ko se tvorba pigmenta zmanjša, dlake osivijo oz. postanejo povsem bele.
Kdaj osivimo, je odvisno od genetike. V splošnem pa velja, da se sive dlake (lasje) pri belcih začnejo pojavljati okoli tridesetega leta, pri Azijcih v poznih tridesetih, pri temnopoltih pa šele nekje sredi štiridesetih. Zanimivo je tudi, da belci veljamo za najbolj poraščene, na drugem mestu so temnopolti, najmanj dlak na svojem telesu pa imajo azijati.