Milan 
4. februarja vsako leto obeležujemo Svetovni dan boja proti raku. Omenjeni dan je namenjen predvsem opozarjanju na to bolezen in na njeno preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje. O tem, kako resno težavo predstavlja obolevnost za rakom, govori že podatek, da za to boleznijo na svetu vsako leto zboli okoli 18 milijonov ljudi, približno 9,5 milijona ljudi pa letno za posledicami raka tudi umre. Kljub temu, da je v zadnjem letu večina pozornosti namenjena spopadanju z novim koronavirusom, raka nikakor ne smemo zapostaviti in opustiti skrbi za preventivo, sploh če v obzir vzamemo dejstvo, da zgodnje odkrivanje te bolezni občutno poveča možnost posameznika za uspešno zdravljenje in nadaljnje kakovostno življenje.
Sara Sočan
V uvodu smo navedli nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na svetovno populacijo. Seveda pa so zaskrbljujoči tudi podatki, ko govorimo zgolj o Sloveniji. Letno pri nas za rakom namreč zboli okoli 15.000 ljudi, umre pa jih približno 6500. Kot poudarjajo vsi deležniki, je epidemija COVID-19 precej vplivala na obvladovanje raka v Sloveniji, kljub temu pa podatki kažejo, da se razmere v primerjavi s prvim valom epidemije koronavirusa le izboljšujejo.
V Sloveniji imamo sicer že desetletje v veljavi Državni program obvladovanja rak (DPOR), ki je strateški dokument za celovito obvladovanje te bolezni v državi. Trenutno poteka priprava novega dokumenta, ki bo vključeval izzive, ki se jih želimo lotiti na področju raka v prihodnje, hkrati pa bo vsebina usklajena z Evropskim načrt za boj proti raku, ki ga je Evropska komisija predstavila v začetku meseca.
Ko poudarja dr. Irena Oblak, strokovna direktorica OI, na OI že od pričetka epidemije COVID-19 opozarjajo, da obravnava bolnikov z rakom nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Na inštitutu so tako po njenih besedah sprejeli in izvajali številne stroge epidemiološke ukrepe za zaščito zaposlenih in bolnikov, ki so ranljiva skupina za okužbo s COVID-19, s katerimi so uspeli zagotoviti nemoteno nadaljevanje specifičnega onkološkega zdravljenja ves čas epidemije.
»To je velik dosežek že sam po sebi. Veseli nas, da so v drugem valu epidemije delovali tudi presejalni programi za raka ZORA, DORA in Svit. Vse to se odraža v bolj spodbudnih podatkih o vplivu epidemije covid-19 na obvladovanje raka v Sloveniji za drugi val v primerjavi s prvim valom. Še vedno pozivamo prebivalce, da skrbijo za svoje zdravje, da se udeležujejo presejalnih pregledov za raka in da ob zgodnjih znakih ne odlašajo z obiskom pri zdravniku,« je ob svetovnem dnevu boja proti raku poudarila Oblakova.