Otrok je zelo tekmovalen. Super. Naj tekmuje. S kom? S seboj. Otrok staršev, ki čuti, da z njihove strani ni deležen tolikšne mere ljubezni, kot je potrebuje, in da si le ti zanj ne vzamejo dovolj časa, utegne razviti zelo nezdravo skrajno tekmovalnost in dokazovanje.
Andrej Pešec, FB: Znanje za življenje
Kot otrok sem živel za šport. Oboževal sem tekmovanja in boj, precej razočaran sem bil, ker sem čutil, da s strani očeta nisem dobil dovolj prave podpore glede teh mojih aktivnosti. Mati me je praktično vsakodnevno vozila v glasbeno šolo in na treninge, česar pa oče in dedek nista najbolj podpirala, zabavno pa mi ju je bilo slišati, kako sta se pohvalila gostom, ki so včasih vprašali za mene, ko so prišli na obisk, če so po radiu slišali ta priimek » Ja, ja … To je pa naš fant.«
Tudi zaradi zasedenosti so zelo redko utegnili priti na tekme, čeprav so bile v neposredni bližini. Ko so kdaj vendarle prišli, sem igral z noro željo, da se dokažem. Čeprav sem še pred nekaj dnevi imel v mavcu palec močnejše roke, sem si resnično želel igrati. Na dveh tekmah sem pretiraval v trudu in borbi, predvsem za to, da se dokažem staršem, pa četudi sem komaj držal žogo in čutil v vsakem stiku z njo v palcu hude bolečine.
Tudi oče je bil v mladosti odličen športnik, a zaradi pritiskov njegovega očeta, mojega dedka, svoje poti ni razvijal v tej smeri. Babica mi je v enem od nedavnih pogovorov povedala, da si je zelo želel postati policist, a mu dedek ni dovolil niti tega, sam pa se ni dovolj angažiral, da bi šel preko tega. Ko sem to slišal, sem začel mnogo bolj razumeti, zakaj nisem mogel biti deležen določenih dobrobiti z njegove strani, saj tudi sam ni imel razumevanja s strani tistih, ki so vzgajali in vodili njega.
Otroci potrebujejo ljubezen
Vse, kar otroci potrebujejo, je ljubezen, zato je zelo pomembno, da sami delamo na tem, da je imamo sami toliko, da jim jo lahko resnično obilno predajamo naprej. Za to pa moramo nujno zdraviti in pozdraviti sebe in otroka v sebi, ki v marsikomu izmed nas še vedno hrepeni po brezpogojni ljubezni s strani staršev.
Vsako obsojanje neprimernega ravnanja staršev pa dolgoročno ni niti smiselno niti zaželeno, saj je treba razumeti, da nam nihče v življenje ni poslan naključno. Modrost uči, da je življenje večno in da ta epizoda ni naša edina takšna izkušnja, vse okoliščine in situacije pa so tako ali drugače posredno ali neposredno povezane z našimi postopki nekje nekoč. Spisi učijo, da si celo starše izbiramo sami.
Nekdo, ki to razume in sprejme, lahko v celoti zaživi polno in dinamično življenje v pravem pomenu besede, vsem, še posebej staršem pa je iskreno hvaležen za vse prijetno in neprijetno, kar so mu omogočili in predali. Stavek se lahko zdi okruten in nehuman, še posebej, če vemo, v kakšnih nemogočih razmerah danes raste marsikdo. No, vedimo nekaj; to znanje ne služi, da kogarkoli za karkoli obsoja in krivi; to znanje služi temu, da človeka opolnomoči in osvobodi.
Osebni trener Boris Stojakovič iz celjskega Sport-fita nam je odgovoril na nekaj vprašanj povezanih z vadbo. Izkušnje vaditelja so več kot dragocene, saj svoje znanje uspešno uporablja za doseganje želenih učinkov svojih varovancev. Slednjih je vsako leto več, saj se mnogi zavedajo, da brez prave motivacije, redne vadbe, stalne spodbude in pravilnega izvajanja vaj rezultatov ne bo.
Foto: Boštjan Kozamurnik
Tia Kemperle
Kaj se med vadbo dogaja s telesom oz. z mišicami?
Vsaka vadba je tudi stres za telo. Če ne bi povzročili stresa, telo ne bi napredovalo. Vendar ga vsekakor ne sme biti preveč. V športu se uporablja terminologija superkompenzacija. To pomeni, da telo obremenimo z vadbo toliko, da lahko napreduje iz treninga v trening. Malo več, ampak ne preveč in ne premalo.
Uporabljata pa se tudi izraza EUSTRES in DISTRES. EUSTRES je prava mera obremenitve na trening, kar povzroči pozitivne učinke na telo. DISTRES pa povzroča negativne učinke (prevelika izčrpanost, bruhanje, nespečnost).
Mišice se morajo med vadbo obremeniti, potem sledi regeneracija. Določene celice zacelijo nastale mikropoškodbe in tako mišice postanejo močnejše ter odpornejše.
Kakšne vaje priporočate za tiste, ki imajo težave s hrbtenico?
Tistim, ki imajo težave s hrbtenico predlagam, da sprva delajo vaje za trup, poudarek naj bo na ledvenem delu. Od statičnih vaj: stranske deske (side plank), mostu (hip bridge) in postopoma preidejo na bolj dinamične vaje, kot so: hip thrusterji na blazini, dead bug, quadruped plank itd. Vaj je ogromno, trenerji pa moramo znati presoditi, katere vaje kdo lahko izvaja.
In za tiste, ki bi se na primer radi znebili trebuščka?
Za tiste ki bi se radi znebili trebuščka oz. odvečnih kilogramov, svetujem da delajo 2-3 x tedensko vaje za moč. Pri vajah za moč naj izberejo večje mišične skupine, kot so noge in hrbet. In še 1-2 x tedensko naj izvajajo aerobne vaje. Seveda je vse odvisno od pripravljenosti posameznika. Aerobne vaje za začetnike so lahko rahel sprehod, potem pa v nadaljevanju intervalni teki npr.: 1 minuta hitrega teka/ 30 sekund hoje in to naj traja vse skupaj cca. 30 minut.
Kakšne napake najpogosteje delamo pri vadbah?
Najbolj pogoste napake, ki jih vadeči delajo so, da hočejo instant/hitre rezultate. Instant rezultatov ni. Vse zahteva proces. Preoblikovanje telesa, hujšanje, kondicijska priprava, vse je proces, ki ga ne moreš prehitevati. Nepravilno izvajanje vaj (gibalnih vzorcev) na dolgi rok privede do poškodb.
Zakaj je priporočljivo, da imamo osebnega trenerja?
Še posebej na začetku je pomembno, da imamo osebnega trenerja, da nas nauči pravilnega izvajanja vaj in gibalnih vzorceh. Vadba vpliva tudi na boljše počutje, krepimo krvno-žilni sistem. Izboljša se volja in razpoloženje, poleg tega krepimo mišice.
Koliko vadb priporočate nekomu, ki je komaj danes »vstal iz kavča«, se pravi , se ni prav nič gibal, ampak večino časa preživel v pisarni ob računalniku?
Dosti bo, da gre vsaj 2 x do 3 x tedensko za 20-30 min na kakšen sprehod v naravo in v naravi naredi nekaj razteznih vaj ter krepilne vaje. Potem pa počasi stopnjuje in dodaja različne variante vaj.
Zakaj veliko ljudi obupa po tem, ko se loti vadbe? Pretiravajo z njo, se ustrašijo prvih bolečih mišic, jim manjka vztrajnosti, motiviranosti?
Veliko ljudi po mojem mnenju obupa zaradi premalo vztrajnosti. Ker ponavadi telo potrebuje od 3 do 4 mesece, da se začne počasi spreminjati. Običajno se ljudje odločijo za diete, ki obljubljajo spremembe v kratkem času. Potem se začnejo vrteti v začaranem krogu, ker ne vidijo takojšnih rezultatov, jim motivacija pade. Poleg tega smo vseskozi bombardirani s propagando na reklamnih panojih, o lepih telesih. Vendar se ljudje ne zavedajo, da punce, ki so v reklamnih oglasih, trenirajo po 6 in večkrat tedensko, fotografije pa se še malo obdelajo.
Še kakšen nasvet za naše bralce in bralke?
Da naj začnejo počasi z vajami za moč in aerobno vadbo. Ter da ne obupajo prehitro. Ker telo rabi čas, da se navadi na spremembo. Vse zahteva svoj čas in nič ne gre čez noč.
Se počutite zdravi, polni energije in menite, da vam nič ne manjka? Odlično, toda kljub vsemu bi vam zdravniki svetovali, da se vsaj enkrat letno odpravite v laboratorij in preverite krvno sliko.
Veronika Bilban
Rezultati pokažejo, kaj se v telesu dogaja. Z odvzemom krvi in preiskavami je mogoče ugotoviti ali smo zdravi, se nas loteva kakšna bolezen, kaj nam manjka, koliko odstopamo od povprečja in kako zelo resno je. Dovolj je, če nam jo vzamejo dve čajni žlički. Toliko je dovolj, da dobimo prve informacije o našem zdravju.
Preiskava celotne krvne slike nam običajno podrobno določi število rdečih krvnih celic, število belih krvnih celic in trombocitov; elektrolitov za merjenje delovanja ledvic; jetrne preiskave in CRP (C-reaktivni protein), ki nam lahko pove, ali je v telesu prisotno kakšno vnetje. .
Iz teh testov lahko določimo stvari, kot so prisotnost anemije (nizko število rdečih krvnih celic iz različnih vzrokov), okužbe, odpovedi ledvic in bolezni jeter. Pogosto bodo rezultati teh testov sprožili nadaljnje testiranje. Na primer, prisotnost anemije običajno vodi k testiranju pomanjkanja železa, morda vitamina B12 in folatov … V primeru infekcije se vzame kri, da zdravniki oziroma specialisti prepoznajo bakterijo, ki je odgovorna za težavo ter na podlagi tega predpišejo pravilni antibiotik.
Seznam krvnih preiskav, ki jih sprva naroči osebni zdravnik, je lahko precej dolg. Z nekaterimi drugimi krvnimi testi je mogoče z markerji tumorjev spremljati odziv raka na zdravljenje, odkrijejo se lahko genetske motnje, nosečnost idr.
Če se slabo počutite, ste utrujeni ali vas tare kakšna zdravstvena tegoba, le opravite laboratorijski pregled krvi in se prepričajte, da ni razloga za skrbi..
Ljudje smo bitja navad. Zakaj pa se oblikujejo navade, se verjetno sprašujete? Navada je tisto ustaljeno in približno enako se ponavljajoče dejanje, ki nam daje bodisi uteho, lahko pa je pridobljena skozi vedno enake rituale, ki so nam blizu ali nas zadovoljijo, potolažijo.
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose, družinsko dinamiko in osebnostno rast, Svetovalnica
Kot vsi vemo, so navade lahko dobre in družbeno sprejete, lahko so moteče in škodljive. Navado oblikujemo zato, da naš organizem varčuje z energijo pri enakih dejanjih, torej ko neko aktivnost ponavljamo, s tem dajemo možganom signal, da nam ustreza in na podlagi tega ponavljajočega vzorca utrjujemo navado. Nekako ob navadi občutimo zadoščenje ali zadovoljstvo, ni pa ob tem rečeno, da druge ljudi v naši okolici naše navade ne motijo.
Kako se soočiti z navadami drugih?
Torej, kaj storiti, ko skupaj v družini vsak član le-te ima njemu lastne navade, ki verjetno koga od družinskih članov motijo in kako to prenašati? Se pač neprestano kregati, opozarjati na neprimerno ali škodljivo navado? Lahko se tudi odločimo, da jo ignoriramo četudi nas iritira, čeprav vem, da slej kot prej nekje poči in se tedaj lahko usuje plaz očitkov in kritike, ki osebo, ki ima neprijetno navado nemalo presenetijo, ker poprej ni slišal kritik ali prošenj, naj z motečo navado preneha ali jo omili.
Kakšne pa imamo mi?
Kaj vse so moteče navade? Menim, da je to odvisno od vsakega od nas, kaj nas moti na drugemu. No, sedaj pa tudi moje vprašanje vam: kaj pa so vaše navade, dragi moji? Kajti, vsi jih imamo, tako smo narejeni in se jih bolj ali manj uspešno zavedamo, a kaj malo storimo, da bi jih spremenili oziroma odpravili, če vemo, da druge v naši okolici motijo. Vedno imamo pri roki izgovor, da nas pa moti navada drugega in smo potem na poti, ko si začnemo metati očitke, razrešimo pa seveda nič.
Sama imam navado, da si popravljam lase in po njih malce praskam, ko sem zamišljena ali ko iščem rešitve za neko situacijo. Navajena sem na močno črno kavo vsaj dvakrat na dan. Moja neprijetna navada je, da si vrtam po nosu vedno, ko vozim, pa potem iščem po avtu robčke, da noter obrišem, kar sem našla v mojih obeh vrtinah. Navajena sem na to, da takoj ko zjutraj vstanem, se oblečem in peljem psa na jutranji in nato zvečer še na zadnji, večerni sprehod. Pri tem sploh ne razmišljam, kaj mi je storiti, temveč enostavno avtomatsko opravljam to navado, saj me čaka živo bitje, ki je povsem odvisno od mene. Nikoli pa nisem razvila na primer navade grizljanja nohtov, ker me je groza bakterij, ki se skrivajo za nohti. Iz navade oziroma bolje rečeno na avtopilotu opravljam določena opravila po domu. Ko se pogovarjam s starši po telefonu, po navadi zraven še kaj brkljam ali berem.
Navada lahko preraste v odvisnost
Kot vidite, vsi imamo cel kup navad. Od pitja piva ob poletnih večerih, do tresenja z nogo, ko smo živčni ali nam je dolgčas, od tega, da srebamo na glas vročo juho in cmokamo, predem pogoltnemo hrano. Marsikdo je navajen, da govori s polnimi usti in je navajen, da z mastnimi rokami in usti drži kozarec in pije iz njega, No, saj vem, sedaj smo že na področju bontona, a kot vidimo, vsi imamo majhne navade, ki lahko včasih prerastejo v odvisnosti, kar večinoma ni zdravo. Pogosto slišim, da sta partnerja skregana, ker eden stiska zobno pasto od spodaj, drugi na sredini, ker sta tako pač navajena od doma. Da ne govorim o tem, kako naj bi bil wc papir obrnjen, ker je eden navajen, da je spredaj, drugi da je listek papirja zvit zadaj.
Kako jo izkoreniniti?
Skratka, navad je veliko, tako rekoč neomejeno, kot je tudi nas ljudi. Vprašanje pa se postavlja, kaj narediti, ko neprijetne navade motijo ljudi, ki so v bližini. Kaj tedaj? Namreč, utrjeno in dolgoletno navado je težko izkoreniniti, pa še res si moramo to zelo želeti, kajti sama od sebe navada ne bo izginila in izzvenela, temveč jo je treba z zavedanjem, da naša moteča navada moti našega partnerja ali ostale družinske člane, izkoreniniti. To ne gre čez noč. Prvo se moramo zavedati, da s svojo navado motimo druge. To po navadi izvemo tako, da poslušamo njihovo pritoževanje dolgo časa. Res je tudi, da se v družinah in partnerskih odnosih na določene ne toliko moteče navade pač navadimo in jih sprejemamo kot del osebe, s katero živimo. A nekatere so res zagatno trdovratne in zelo moteče.
Kaj torej storiti? Ko ozavestimo, da imamo neprijetno navado na primer srebanja vroče juhe tako, da kar šprica vse okoli, se povprašajmo sami pri sebi, ali je vredno, da vedno, ko je juha na mizi, kasiramo grde poglede in opazke ostalih družinskih članov. Kam se nam mudi s to juho? Zakaj jo moramo tako vročo jesti? Ker jo imamo tako radi, je verjetno odgovor. Ali pa, da smo tako vročo doma jedli s starši, ko smo bili otroci, pa se ni nihče pritoževal. Vidite, nekatere navade gredo iz roda v rod, torej je na nas, da jih ukinemo, če vemo, da moti ostale.
Ozavestimo jo
Navado lahko odpravimo, če smo čuječi, se zavedamo, da jo izvajamo, torej jo ozavestimo in se ji posvetimo toliko časa, da oblikovano navado začnemo nadzorovati, ne da ima navada nas v kontroli. Ko nas prime, da bi hitro začeli jesti vročo juho in zraven odločno pihati, se umirimo, pomislimo na to, da je to zgolj naša navada, ki je nam fajn, drugim pa neprijetna, počakamo minutko ali dve ter počasi pojemo juho. Saj veste, vaja dela mojstra.
Tole je zgolj primer navade, ki se je zavedamo, da je moteča za druge, se odločimo, da jo odpravimo in smo pri tem res pozorni, da sčasoma izzveni in se je kasneje niti več ne zavedamo. S tem bomo tudi prispevali k bolj umirjenemu in kvalitetnemu odnosu, to pa verjamem, da si ga vsi želimo. Z veliko strpnosti in razumevanja, truda in tolerance lahko pogosto ustvarimo partnersko ali družinsko klimo, ki bo podpirala vse člane ter se bodo v takšnem odnosu počutili slišane in upoštevane. Vse se začne pri nas samih. Poskusite. Ozavestite svoje neprijetne navade. Vztrajajte pri njihovi odpravi, rezultat bo sčasoma prišel.
V vročih poletnih mesecih si žejo gasimo s hladnimi osvežilnimi pijačami, verjetno pa ne razmišljamo, kaj se zgodi s pločevinko, ko jo odvržemo v koš. Tu se pot odpadka šele začne. Pločevinka se skozi reciklažni proces na polici ponovno lahko znajde že v 60 dneh. Recikliranje pločevink je preprosto, zato znaša delež recikliranih pločevink v Evropi kar 67 odstotkov. Lansko leto je bilo v Evropi reciklirane toliko kovinske embalaže, med katero spadajo tudi pločevinke, da bi lahko z njo napolnili nogometni stadion v višino 1,25 kilometra.
Ker je aluminij trpežna surovina, ga je mogoče uporabljati znova in znova. To potrjuje tudi podatek, da je 75 odstotkov aluminija, ki je bil kdaj proizveden, še vedno v uporabi. Ena izmed dobrih lastnosti aluminija pa je tudi, da se s sodobnimi postopki pretaljevanja njegove lastnosti tako rekoč ne spreminjajo. Embalaža iz recikliranega aluminija ni tako nič slabše kakovosti in zato spada med trajnostno embalažo. Pločevinke, ki gredo v predelavo, veliko prispevajo k ohranitvi okolja, zato je pomembna vsaka pločevinka. Pri recikliranju aluminija se v primerjavi z njegovim pridobivanjem iz primarne surovine porabi le pet odstotkov celotne energije.
Ko boste tako prihodnjič držali v rokah pločevinko pijače, jo kar odvrzite v primeren zabojnik in ji tako omogočite, da znova zaživi.
Tudi letos se bo v Ljubljani odvil Ekoprazni. Približuje se namreč 7. September, ko bomo obeležili 20. rojstni dan osrednje ekološke tržnice v Ljubljani na Pogačarjevem trgu, ki zaznamuje začetek prvega organiziranega trženja ekoloških živil.
Leta 1999 je Inštitut za trajnostni razvoj na nabrežju Ljubljanice skupaj z ekološkimi kmeti prvič postavil dve stojnici. Na njih so pridelke ponujali čisto prvi ekološki pridelovalci, ki so se leto poprej vključili v program nadzora ekološke pridelave v okviru tedanjega Združenja ekoloških kmetov Slovenije.
To je bil pionirski projekt, saj je bila ljubljanska ekotržnica prva takšna v Sloveniji. Da pa je ekotržnica lahko zaživela, so na Inštitutu za trajnostni razvoj zavihali rokave že tri leta poprej. Najprej so pripravili standarde za ekološko pridelavo v skladu s smernicami IFOAM – Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo (kasneje sprejete s strani države kot nacionalna priporočila in osnova za prve finančne spodbude za ekološke kmetije). Leto kasneje so spodbudili ustanovitev prvega združenja za ekološko kmetijstvo. V letu 1998 so začeli na povabilo Mestne občine Ljubljana izvajati projekt preusmerjanja kmetij v MOL v ekološko pridelavo, ki je potekal skoraj 10 let. Tudi ekotržnico so razvili v okviru tega projekta.
Letošnji program Ekotržnice bo zelo pester. Spoznali boste ogromno število certificiranih ekoloških izdelkov, imeli boste možnost poskusiti oljčno olje ter o njem spoznati še več podrobnosti, naučili se boste, kako pripraviti ekološke školjke klapavice, spoznali boste prednosti, ki jih prinašajo prehranska dopolnila iz konoplje s CBD, se pogovorili s predstavniki šol in vrtcev, ki izvajajo program Šolski ekovrtovi, lahko boste sodelovali v nagradnih igrah in še mnogo več …
Vabljeni na Ekopraznik.
Več informacij na spletni strani dogodka.
Pred kratkim smo prenavljali hišo. Ker nismo imeli časa, da bi pregledali vse potrebne in nepotrebne stvari, je vse šlo v garažo …
In če obnova traja skoraj celo leto, kakšno stvar medtem seveda nujno potrebuješ. Pa jo greš iskat in če ti je vsaj približno jasno, kam si jo pospravil, potrebuješ kar nekaj časa, da se prebiješ med škatlami, pohištvom ter stvarmi, ki že tako sodijo v garažo. Če pa se ne spomniš, kje je stvar pristala, iskanje traja precej dlje. Ob tem seveda nehote prestaviš par vreč in škatel, tako da naslednjič še dlje iščeš želeno stvar. Ko ugotoviš, da to ne pelje nikamor, se odločiš pospraviti garažo. Pogledaš vanjo in sprva ne veš, kje bi se najprej lotil, kaj je pomembno in kako bi stvari organiziral, da bi bilo pregledno in čisto.
Tako je tudi z našim telesom; mesece in leta se nabirajo stvari, ki jih nismo predelali, zaradi pomanjkanja časa so se zgolj nalagale ena na drugo. Sem sodi celotna naša problematika: slabe prehranjevalne navade (npr. industrijsko predelana hrana, preveč sladkega itd.), kajenje, premalo vode, mineralov, hormonsko neravnovesje, nepredelana čustva. Kaj zdaj?
»Pospravljanja« se lahko lotimo sami, vendar nam to vzame veliko energije in časa. Hkrati v poplavi informacij, kaj je za nas najbolje, begamo od ene metode k drugi in se konstantno sprašujemo, ali smo se pravilno odločili in ali se to, kar počnemo, na dolgi rok obrestuje (da si ne nakopljemo še večjih težav). Bistveno lažje je, da najamemo nekoga, ki nam bo pomagal počistil našo »garažo«. Pomemben je celostni pregled našega telesa, da ugotovimo, kaj nas najbolj bremeni, kateri organi so prizadeti itd. Predvsem pa je pomembno, kako naprej, katera smer je za nas najprimernejša, da se bo telo čim prej razbremenilo in se bomo bolje počutili v svoji koži.
Kateri »čistilni servis« bomo najeli, je seveda odvisno od nas samih. Ponavadi se pozanimamo pri prijateljih ali znancih, kaj je njim ustrezalo, ali pa nas neka metoda enostavno pritegne. Tako je mene pred leti pritegnila bioresonanca. Pogosto je ljudem tuje, ko govorimo o frekvencah in nihanjih, a hkrati se jim potovanje slike in zvoka po zraku, ki so tudi frekvence, do naših naprav ne zdi nič nenavadnega.
BICOM Bioresonanca spada med alternativne oblike zdravljenja in prispeva k izboljšanju številnih zdravstvenih težav. Cilj terapije je izničiti vplive, ki povzročajo bolezen, in telesu povrniti njegove moči samozdravljenja.
Več informacij najdete na uradni strani Inštituta za bioresonanco in regulativno medicino https://www.institut-brm.si/ oz http://kapljice-zdravja.si/
Je pa treba vedeti, da tudi najboljši »čistilni servis« ne bo zmogel pospraviti naše »garaže« v celoti, če ob tem sami ne storimo nič in jo še naprej smetimo.
Lepo delajte s svojim telesom in uživajte življenje.
Katarina Gornik, mag. farm. Kapljice zdravja
Promocijsko besedilo
Sok mlade pire je skladišče naravnih vitaminov, mineralov, encimov, klorofila. Vsa ta hranila našemu telesu priskrbijo surove elemente, iz katerih lahko samo proizvaja, kar potrebuje in uravnava svojo kemično sestavo.
Ann Wigmore, pionirka v uživanju soka pravi, da je to idealna hrana za vsakogar, ki si želi preprečiti bolezni in izboljšati svoje zdravje.
Zaradi visoke vsebnosti klorofila je sok mlade pire poimenovan tudi zelena kri in uživa zelo veliko spoštovanje. Veliko različnih raziskav in laboratorijskih eksperimentov v zadnjih desetletjih dokazuje, da je klorofil terapevtski tonik za celo vrsto različnih obolenj.
Klorofil deluje podobno kot rdeča krvna telesca in pomaga pri čiščenju arterij. Hranila in kisik, ki jih klorofil vsebuje, pomagajo pri razstrupljanju in odplavljanju toksinov iz našega telesa, poleg tega pa še stimulirajo kostni mozeg pri proizvajanju novih celic.
Sok pirine trave je temelj marsikaterega naravnega zdravljenja, saj ima izjemne last-nosti pri regeneraciji telesa, je močan očiščevalec organizma.
Pirina trava se tako ponaša z izjemnimi lastnostmi, zaradi katerih bi moral biti njen sok del našega vsakdanjika:
• Je eden izmed najbogatejših virov vitaminov A in C.
• Vsebuje uravnotežen spektrum vitaminov B, vključno z vitaminom B 17, ki naj bi pomagal selektivno uničevati določene rakave celice, ne da bi bile poškodovane normalne celice.
• Vsebuje naraven kalcij, fosfor, magnezij, natrij, kalij, železo, do 102 minerala.
• Je najbolj učinkovita oblika klorofilne terapije.
• Pomaga pri zniževanju krvnega pritiska.
• Je podobna molekulski strukturi rdečih krvnih telesc, zato kri prenaša kisik v vsako celico telesa.
• Pomaga pri izločanju usedlin zdravil v telesu.
• Čisti jetra.
• Odpravlja slabokrvnost.
• Pomaga pri izločanju metaboličnih toksinov iz telesa.
• Pomaga pri težavah s krvnim sladkorjem.
• Pomaga pri zaprtju in ureditvi prebave.
• Pomaga pri odpravi alergij.
Imamo jo za popolno hrano, saj vsebuje za človeško telo vse potrebne aminokisline.
Konopljo so uporabljali že pred davnimi časi, in sicer na različne načine. Tako kot so se zavedali že v preteklosti, tako tudi danes ljudje poznajo njene blagodejne učinke. Z uživanjem izdelkov iz konoplje pomagamo našemu telesu do boljšega počutja.
Na kmetiji v Ilirski Bistrici, kjer vzrejajo in prodajajo govedo nemški angus ter so zastopniki profesionalnih kotlov z mešalom za žganjekuho (ki jih proizvaja firma Destilatori iz Subotice), se ukvarjajo tudi s pridelovanjem izdelkov iz konoplje, kot so na primer olje, čaj, krema …
Industrijska konoplja, Cannabis sativa, namreč vsebuje preko sto različnih spojin, ki jih imenujemo kanabinoidi. CBD je rastlinski kanabinoid, ki se v določeni meri veže predvsem na CB2 receptorje, kar zelo vpliva na imunološki odgovor organizma ter privlači proste radikale (ima tako podobno vlogo kot antioksidanti).
CBD olje je mogoče uporabiti kot preventivo ali pa nam služi kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih tegob. Z njim je mogoče lajšati bolečine, migreno, blažiti vnetja in alergije, bolečine v sklepih, nekateri ga uporabljajo za odpravljanje nespečnosti, zmanjševanje ansioznosti in še bi lahko naštevali.
Promocijsko besedilo