Darjan 
Darjan Lapanje
V (pred)prazničnem času naši domovi ne zadišijo le po piškotih, cimetu in po sveže opranem perilu, pač pa tudi bo takih in drugačnih čistilih. Gre namreč za obdobje v letu, ko se marsikje začne velika praznična čistilna akcija. Okna se bleščijo, omare se praznijo, tla so brez madeža. Čistoča postane skoraj obred. Toda ob tem se vse pogosteje pojavlja tudi vprašanje, ki si ga redko zastavimo naglas: Ali je možno, da pretirana obsedenost s čistočo našemu zdravju celo škodi?
O tem, da čisto in urejeno okolje vpliva na naše počutje, zagotovo ni prav nobenega dvoma. V pospravljenem prostoru namreč lažje dihamo, se sprostimo in umirimo misli. Red in higiena zmanjšujeta tveganje za okužbe, alergije in razmnoževanje bakterij. A meja med zdravo skrbjo za čistočo in pretiravanjem oz. obsedenostjo s čistočo je včasih zelo tanka. Prav v prazničnem času jo mnogi nehote prestopijo.
Želimo si pustiti dober vtis
Prazniki v nas pogosto zbujajo potrebo po popolnosti. Želimo si popolno mizo, popoln dom in popoln vtis pred gosti. Marsikdo začne čistiti z vnemo, ki meji na pretiravanje in s seboj bolj kot kaj drugega prinaša le fizično, pa tudi psihično izčrpanost. Uporabljajo se močna čistila, razkužila so na delu na vsakem koraku, vonj po kemikalijah pa »preglasi« vse druge vonje doma. Čistoča postane ne le želja, temveč zahteva. In tu se začnejo kazati tudi tise manj prijetne posledice.
Sterilno okolje ni zdravo
Sodobna znanost že nekaj časa opozarja na tako imenovano higiensko hipotezo. Ta pravi, da pretirano sterilno okolje v otroštvu in tudi kasneje v življenju lahko oslabi imunski sistem. Telo se namreč uči ob stiku z mikroorganizmi. Če ga pred njimi ves čas pretirano ščitimo, se imunski sistem ne razvije optimalno. Raziskave celo kažejo, da imajo otroci, ki odraščajo v preveč sterilnem okolju, večjo verjetnost za razvoj alergij, astme in avtoimunskih bolezni. Podobni mehanizmi delujejo tudi pri odraslih.
Trpeti utegne naša koža
Pretirana raba razkužil in agresivnih čistil ima poleg tega še eno neprijetno plat. Ta sredstva poleg nečistoče v našem domu uničujejo tudi koristne mikroorganizme, ki naravno živijo na naši koži in v našem okolju. Kožo lahko izsušijo, povzročajo razpoke in s tem povečajo tveganje za okužbe. Poleg tega lahko vdihavanje hlapov močnih čistil draži dihala, sproža glavobole, poslabšuje simptome astme in kroničnih bolezni pljuč. V želji po popolni čistoči tako nehote obremenjujemo tudi svoje telo.
Trpi lahko tudi psiha
Poleg telesnih posledic pa obstaja tudi psihološka plat pretirane čistoče. Pri nekaterih ljudeh čiščenje postane način obvladovanja tesnobe. Ko je v veselem decembru zunaj veliko najrazličnejšega dogajanja, obveznosti in je vse skupaj bolj kot običajno še nabito s čustvi, marsikdo lahko dobi neprijeten občutek, da dogajanja ne more kontrolirati. Občutek nadzora nato mnogi pogosto poskušajo vzpostaviti za štirimi stenami svojega doma. Čiščenje takrat ne služi več zdravju, temveč pomiritvi notranjega nemira. Če pa se zgodi, da dom kljub trudu ni popoln, se pojavijo še slaba vest, nemir ali celo sram. Prazniki, ki bi morali biti čas sprostitve, postanejo vir dodatnega stresa.
Nepopolno je včasih popolno
Zanimivo je tudi, da raziskave kažejo, da nered v zmernih mejah ni nujno škodljiv. Nekatere študije celo nakazujejo, da ljudje v rahlo nepopolnih okoljih lažje razmišljajo ustvarjalno, so bolj prilagodljivi in manj obremenjeni z nadzorom. Popolna sterilnost na drugi strani s seboj pogosto prinaša občutek togosti. Dom pa ni laboratorij, temveč prostor življenja.
To seveda ne pomeni, da je čistoča nepomembna. Pomeni le, da je pomembno najti ravnovesje. Prazniki so čas, ko si želimo topline, bližine in sproščenosti. Če nas čiščenje izčrpa do te mere, da nimamo več energije za pogovor, smeh in počitek, potem smo zgrešili njegov namen. Čista tla ne odtehtajo utrujenih oči in razdražene duše.
Dovolimo si malo več nepopolnosti
Morda je pravi izziv prazničnega časa prav v tem, da si dovolimo malo več nepopolnosti. Da sprejmemo drobtine pod mizo kot dokaz življenja. Da priznamo, da niso vsa okna brezhibno očiščena. Da pustimo, da dom diha skupaj z nami. V okolju, kjer ni vse sterilno, se pogosto lažje sprostimo, lažje se dotaknemo drug drugega in lažje začutimo praznični duh.
Pretirana čistoča nam daje občutek varnosti, a prava varnost prihaja iz ravnovesja. Iz zavedanja, da smo naredili dovolj, ne vsega. Iz dovoljenja, da se svet ne sesuje, če krpa za prah en dan ostane v omari. Prazniki niso izpit iz gospodinjstva, temveč priložnost za počitek, povezanost in notranji mir.
Morda je letos pravi čas, da dom ne zasije le od čistil, temveč predvsem od sproščenosti. Da pospravimo toliko, da se dobro počutimo, in ne toliko, da bi se izčrpali. Zdravje ni le v čistoči, temveč tudi v miru, ki ga v čist prostor znamo prinesti s sabo.