Darjan 
Aleksandra Lamut
V vsakdanji naglici pogosto pozabimo, kako pomembno vlogo ima naš dom. To ni zgolj prostor, kjer spimo in jemo, ampak čustvena pokrajina, na katero se odzivajo vsi naši čuti. V njem si polnimo energijo, gradimo odnose, zdravimo stres in ustvarjamo notranji mir. Vse to pa se lahko kaj hitro poruši, če nas pri tem spremlja kaos. Ne nujno glasen, fizičen kaos – pogosto gre za tih, a izjemno vpliven pojav, ki mu strokovnjaki pravijo vizualni hrup. Nepospravljena miza, prepolne police, oblačila na stolu, natrpan hladilnik – vse to ustvarja več kot le neurejenost prostora. Ustvarja neurejenost v glavi. In s tem tudi v telesu.
Če besedo “hrup” običajno povezujemo z zvokom, je vizualni hrup njegov tišji sorodnik. Gre za preobremenjenost z vizualnimi dražljaji, ki jih naša čutila zaznavajo, a se jih pogosto niti ne zavedamo. Preveč barv, predmetov, nered, nepovezani elementi – vse to deluje kot stalni dražljaj, ki ga morajo naši možgani procesirati. In ker človeški um ni narejen za neprestano obdelavo informacij brez predaha, to povzroča psihološko utrujenost. Raziskave na področju nevroznanosti kažejo, da nered zmanjša sposobnost koncentracije, poveča stresne hormone in celo vpliva na kakovost spanja. Naše oči se nimajo kje spočiti, zato se tudi naš um ne spočije.
Dom kot odsev notranjega stanja
Zanimivo je, da prostor, v katerem živimo, pogosto odraža naše trenutno duševno stanje. Kadar smo izčrpani, pod stresom ali preobremenjeni, začne razpadati tudi red okoli nas. Pustimo razmetane stvari, kupčke, zamujene opravke. Prostor počasi “orisuje” naše razpoloženje. A povezava je dvosmerna – tako kot notranje stanje vpliva na prostor, tudi prostor vpliva nazaj na nas. Urejenost lahko postane most, po katerem stopamo nazaj k občutku nadzora, varnosti in psihične jasnosti. Ko pospravimo predal, se pogosto zdi, da smo uredili tudi del sebe.
V zadnjih letih je vse bolj prisoten koncept minimalizma – življenjski slog, ki poudarja manj stvari in več prostora. A minimalizem ne pomeni praznine, temveč premišljenost. Gre za vprašanje: kaj zares potrebujem, kaj mi prinaša veselje, kaj mi jemlje mir? Ko odstranimo odvečne predmete, ostane več prostora za to, kar ima pomen. Vizualna preprostost ne pomeni sterilnosti, ampak olajšanje. Omogoča boljši fokus, več ustvarjalnosti in predvsem več občutka, da dihate. In to ni stvar trenda, temveč psihološke resničnosti.
Dom kot terapija
Zdravstvena psihologija že dolgo raziskuje vpliv okolja na počutje. Ena od oblik terapevtskega pristopa je prav organizacija prostora. Ureditev doma ali delovnega kotička je lahko uvod v notranjo spremembo. Še posebej to velja za ljudi, ki trpijo zaradi anksioznosti, depresije ali izgorelosti. Urejanje okolja daje občutek napredka, pa čeprav je ta še tako majhen. Pospraviti nočno omarico, obrisati kuhinjski pult, razvrstiti knjige – vse to postane ritual, v katerem izražamo tudi skrb zase. Ko imamo nadzor nad okoljem, se lažje soočamo tudi s stvarmi, na katere nimamo vpliva.
Neurejenost prostora ni vedno fizična. Tudi neustrezna osvetlitev, moteče barve ali na primer preveč plastike lahko vplivajo na naše počutje. Barve imajo dokazano psihološki učinek – tople barve spodbujajo aktivnost, hladne umirjajo. Naravni materiali, kot so les, lan, volna, v prostor vnesejo mehkobo in povezanost z naravo, medtem ko umetni materiali pogosto delujejo hladno in sterilno. Svetloba, zlasti naravna, ima ključno vlogo pri uravnavanju hormonov, razpoloženja in spanja. Temačni, prenasičeni ali slabo osvetljeni prostori lahko povečajo občutek utrujenosti, brezvoljnosti in celo depresivnosti. Majhne spremembe – zamenjava zaves, nova rastlina, boljša razporeditev pohištva – imajo tako lahko velik učinek.
Vpliv na odnose
Prostor, v katerem živimo, vpliva tudi na dinamiko znotraj družine. V prenatrpanem, neurejenem stanovanju se pogosteje pojavijo konflikti, razdražljivost in občutek, da smo “na robu z živci”. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki živijo v bolj urejenih domovih, boljšo sposobnost koncentracije, manj vedenjskih težav in večje zaupanje vase. Ni pomembno, ali imate na voljo 30 ali 130 kvadratnih metrov – pomembno je, kako je prostor organiziran. Vsak član gospodinjstva bi moral imeti kotiček, kjer se počuti varno, mirno in sprejeto. Prostor namreč ni razkošje, ampak osnova psihičnega ugodja.
Ko dom postane zaslon
V sodobnem življenju postaja vse večji problem tudi digitalna prenasičenost. Tudi ta je oblika vizualnega hrupa. Ko je dom preplavljen z zasloni – televizijo, računalniki, telefoni, tablicami – izgubimo stik z umirjenostjo prostora. Vse omenjene naprave namreč privedejo do tega, da okoli nas neprestano utripa, zvoni, piska in se blešči. Celo kuhinja in spalnica pogosto nista več brez tehnologije. Pomembno je torej, da zavestno ustvarjamo cone brez ekranov – kotičke za branje, tišino, ustvarjanje. Ti prostori niso nujno prostorsko veliki, a nosijo simbolen pomen: tu si lahko človek, ne uporabnik.
Ritual čiščenja kot skrb zase
Pospravljanje pogosto povezujemo s prisilo, kot nalogo, ki jo “moramo opraviti”. A lahko jo spremenimo v ritual. Namesto da pospravljate zaradi drugih, pospravite zase. Ne zaradi estetskega videza, ampak zaradi notranje urejenosti. Majhna opravila, na primer postlati posteljo, prezračiti prostor ali obrisati prah, lahko postanejo trenutki prisotnosti. Lahko postanejo priložnost, da se um umiri in da telo sledi enostavnemu ritmu. Ne gre za perfekcionizem, temveč za občutek, da stvari držite v rokah.
Urejeno ne pomeni sterilno
Pomembno je razumeti, da urejenost ne pomeni razstavne sterilnosti. Doma mora biti toplo, živo, včasih tudi razmetano – a ne kaotično. Prostor mora dihati. In dihati pomeni, da je vsebina usklajena z življenjem, ki ga živimo. Urejen dom ni cilj sam po sebi, temveč sredstvo za notranji mir. Gre za dialog med prostorom in človekom. In ko ta dialog steče, se počutimo doma – v najglobljem pomenu besede.
V sodobnem svetu, kjer nas preplavljajo informacije, hitenje in hrup, postaja urejen dom vse bolj redka dobrina. Ne kot stvar okusa, ampak kot vir zdravja. Prostorski red prinaša psihični red. In psihični red je temelj dobrega počutja, zbranosti, jasnosti in odpornosti. Ne potrebujemo popolnega doma, potrebujemo pa dom, kjer si lahko oddahnemo. In kjer hrup – naj bo vizualen ali notranji – utihne. Če začnemo s prostorom, pogosto začnemo tudi s sabo.