Milan 
Hialuronska kislina ima izjemno velike molekule, teža molekule je običajno med enim in petimi milijoni daltonov. Molekule so sestavljene iz ponavljajočih se monomernih enot N-acetilglukozamina in D-glukoronske kisline.
Hialuronska kislina je prisotna v tkivih in je izjemno pomembna za sklepe. Prav hialuronska kislina je tista, zaradi katere je sinovialna tekočina v sklepih viskozna in deluje kot mazilo, in zaradi katere se spajajo proteoglikani in proteinske spojine v izvenceličnem matriksu.
Šteje le tista z visoko molekularno težo
Ker imajo vse celice posebne receptorje za hialuronsko kislino, je le-ta pomembna pri uravnavanju funkcij metabolizma in funkcij v tkivih. Ker je hialuronska kislina nespremenjen polimer – ni razvejan ali ni prišlo do esterifikacije z žveplenimi skupinami -, ki vsebuje ponavljajoče se disaharidne enote, se glavne razlike v biološki aktivnosti pripisujejo njeni molekularni teži. Dokazano je, da lahko organizem učinkovito absorbira le hialuronsko kislino z visoko molekularno težo, ki jo potem integrirata hrustanec in koža. Značilnost hialuronske kisline, ki jo proizvaja telo je, da ima visoko molekularno težo. Različne študije so pokazale, da se delci hialuronske kisline z nizko molekularno težo niso sposobni vezati na posebne receptorje na celični membrani, ki prepoznajo le hialuronsko kislino z visoko molekularno težo.
Poskrbite za zadosten nivo hialuronske kisline
Molekularna teža delcev hialuronske kisline neposredno vpliva na vlažilne lastnosti in zmožnost vezanja vode. Hialuronska kislina nastaja v našem telesu in je sestavni del sinovialne tekočine v sklepih ter izvenceličnega matriksa. S staranjem se količina hialuronske kisline v izvenceličnem matriksu postopoma zmanjšuje, zato je vedno težje primerno in neprenehoma oskrbovati organizem. Pri osteoartritisu se hrustanec in druge strukture sklepa začnejo obrabljati. Pri nekaterih ljudeh lahko majhno vnetje povzroči znatno izgubo hialuronske kisline in posledično izgubo njenih vlažilnih lastnosti. Sklepi postanejo togi in premikanje povzroča bolečine. Dodajanje hialuronske kisline obnovi podmazanost sklepov.
Kako deluje hialuronska kislina v sklepih?
Hialuronska kislina, ki je tudi v izdelku HialurOn, ščiti sklepe in spodbuja njihovo gibljivost. Če primerjamo človeške sklepe z motorjem avtomobila, ima tekočina v sklepih enako vlogo kot olje v motorju. Po določenem času je treba olje v motorju zamenjati, ker vročina in trenje zmanjšujeta njegovo viskoznost. S pretirano obrabo olje ni več sposobno ščititi kovinske površine. HialurOn na enak način učinkuje v sklepih. S staranjem se viskoznost sinovialne tekočine zmanjša in ker sinovialna tekočina oslabi, ni več sposobna zaščititi sklepov. Poveča se trenje in poškoduje se površina hrustanca. S HialurOnom je mogoče obnoviti običajno viskoznost sinovialne tekočine in na ta način preprečiti ali zaustaviti poškodbe v sklepih.
Za katere dele telesa se priporoča HialurOn?
Mišično-kostni sistem: hialuronska kislina kot naravna sestavina sinovialne tekočine tvori primerno mazilo za sklepe, ščiti površino hrustanca in izniči delovanje prostih radikalov ter strupov. Blaži vnetja in bolečino. Hialuronska kislina je glavna sestavina medvretenčnih ploščic.
Vid: hialuronska kislina je prisotna v steklovini očesa, njena želatinasta obstojnost blaži šoke na očesni mrežnici in s tem preprečuje poškodbe oči.
Koža: hialuronska kislina je izredno pomembna pri ohranjanju primerne vlažnosti in elastičnosti kože. Že od pubertete dalje količina hialuronske kisline v telesu upada. Z upadom količine hialuronske kisline se zmanjša tudi zmožnost vezanja vode in sčasoma postane koža manj prožna ter manj napeta. Kozmetična industrija dodaja hialuronsko kislino v ličila in v vlažilne kreme ter v kreme proti staranju.
Kardiovaskularni sistem: visok nivo hialuronske kisline je prisoten tudi v srčnih zaklopkah.
Imunski sistem: hialuronska kislina lahko aktivira levkocite, tako da uravnava medcelično gibanje in tako, da jih zaščiti. Pomaga pri zmanjševanju bakterijskih vnetij in ugotovili so, da lahko zmanjša infekcije pri bolnikih s kroničnim bronhitisom.
Luka Pugelj