Darjan 
Čeprav bodo šole v kratkem za čas poletnih počitnic zaprle svoja vrata, bomo nekaj besed v naši reviji namenili tudi učenju. Pri učenju gre namreč za proces, ki je neposredno povezan z našimi možgani. Je pa eden najbolj osupljivih vidikov človeškega razvoja prav sposobnost otrok, da se učijo bistveno hitreje od odraslih. Ste se kdaj vprašali, zakaj otroci tako hitro zapopadejo nova znanja, medtem ko imamo odrasli s tem velike težave? Odgovor na to vprašanje smo poiskali tudi na našem spletnem portalu.
Tia Kemperle
Eden glavnih razlogov, zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli, je povezan z nevroplastičnostjo možganov. Otroški možgani so izjemno prilagodljivi in se lahko spreminjajo in prilagajajo glede na nove izkušnje in okolja. Ta sposobnost, znana kot nevroplastičnost, omogoča otrokom, da lažje vzpostavijo nove nevronske povezave in oblikujejo močne temelje za učenje. Odrasli možgani so sicer še vedno plastični, vendar ne toliko kot otroški, kar lahko vpliva na hitrost učenja.
Otroci se poleg tega rodijo z možganskimi strukturami, ki so že v začetni fazi razvoja. Skozi otroštvo in adolescenco se te strukture nadalje razvijajo in krepijo. Na primer, prednji del možganov, ki je odgovoren za kognitivne funkcije, kot so razmišljanje, načrtovanje in nadzor impulzov, se razvija vse do zgodnjih dvajsetih let. Tak razvoj možganov otrokom omogoča, da razvijejo boljše sposobnosti za učenje in obvladovanje kompleksnih nalog.
Večja občutljivost na okolje
Otroci so poleg navedenega izjemno občutljivi na svoje okolje in doživljajo svet na drugačen način kot odrasli. To jim omogoča, da zaznavajo in absorbirajo informacije iz okolja veliko hitreje. So radovedni in neprestano raziskujejo ter odkrivajo nove stvari. Njihova naravna radovednost jih spodbuja k aktivnemu učenju in pridobivanju izkušenj iz prve roke. Ta občutljivost na okolico jim omogoča, da hitreje zapopadejo novo znanje, saj so bolj odprti za nove ideje in koncepte.
Otroci se hitro naučijo učnih strategij in tehnik, ki jim pomagajo pri učenju. Zgodnje otroštvo je obdobje intenzivnega raziskovanja in odkrivanja, kjer otroci aktivno preizkušajo različne pristope in strategije za reševanje problemov. Ti vključujejo eksperimentiranje, poskusno napako, igro in sodelovanje z drugimi otroki. Hitro se naučijo, kateri pristopi so najučinkovitejši pri doseganju ciljev, kar jim omogoča hitrejše in boljše učenje. Prav tako so otroci odprti za preizkušanje novih metod in prilagajanje svojega pristopa, če naletijo na težave. Ta prilagodljivost in odprtost jim omogočata hitrejši napredek pri učenju.
Brez predsodkov
Za razliko od odraslih se otroci pogosto učijo brez predsodkov in omejitev, ki jih odrasli razvijemo skozi leta. Otroški um je še vedno neobremenjen s stereotipi in prepričanji, kar mu omogoča bolj svobodno razmišljanje in eksperimentiranje. Ta svoboda misli spodbuja kreativnost in inovativnost pri učenju ter omogoča otrokom, da razvijejo nove načine razmišljanja in reševanja problemov.
Nikakor pa ne gre pozabiti niti na to, da se otroci naravno učijo skozi igro in interakcijo z okoljem. Igra jim omogoča, da razvijajo motorične sposobnosti, komunikacijske veščine, domišljijo in kognitivne funkcije. Med igro otroci preizkušajo nove ideje, rešujejo probleme, sodelujejo s svojimi vrstniki in se učijo iz lastnih izkušenj. Aktivno učenje je tako ključnega pomena za hitro pridobivanje znanja in razvoj kritičnega mišljenja.
Kljub vsemu zapisanemu, pa tudi odrasli še vedno lahko učinkovito in uspešno pridobivamo nova znanja in veščine. Pomembno je, da ohranimo radovednost, prilagodljivost in vztrajnost pri učenju ter izkoristimo svoje izkušnje in znanje kot dodano vrednost. Ne glede na starost imamo vsi neomejen potencial za učenje in rast, če se le odpremo novim izkušnjam ter se zavedamo, da se učenje nikoli zares ne konča.
Vendar pa je treba omeniti, da se hitrost učenja lahko razlikuje med otroki in med odraslimi. Obstajajo otroci, ki se morda učijo počasneje, in odrasli, ki se učijo hitreje. Pomembno je, da pri učenju ne postavljamo prevelikih pričakovanj ali primerjav, temveč se osredotočimo na individualni napredek posameznika.