Milan 
Igrače predstavljajo otroku vir zabave, ob njih se sprostijo, burijo domišljijo, razvijajo miselne in gibalne spretnosti, raziskujejo, preizkušajo … Toda ni vsaka igrača primerna za vsakogar. Na kaj moramo paziti in katere nasvete upoštevati?
Prim. dr. Mateja Rok-Simon, dr.med., Nacionalni inštitut za javno zdravje
Kaj moramo vedeti in preveriti ob nakupu?
Najprej preverimo, ali ima igrača oznake: EN 71, CE, »dobra igrača«, »neprimerno za otroke, mlajše od treh let«:
EN 71 Preverimo, ali je igrača skladna s standardom EN 71. Če je na igrači ali embalaži zapisana omenjena oznaka standarda, pomeni, da je bila igrača testirana in ustreza standardom za varnost igrač.
Igrača mora imeti tudi oznako CE. V skladu z direktivo o varnosti igrač je mogoče na območju držav članic EU prodajati le igrače, ki nosijo to oznako. Oznaka CE pomeni, da je bila igrača načrtovana in proizvedena v skladu z vsemi zahtevami
predpisov EU glede varnosti, ki se nanjo nanašajo. Vendar pa je potrebno opozoriti, da v državah članicah ugotavljajo, da je ta oznaka večkrat zlorabljena, saj jo nosijo tudi igrače, ki ne izpolnjujejo zahtev glede varnosti.
Znak »Dobra igrača« podeljuje komisija za oceno igrač, v katero so vključeni strokovnjaki z različnih področij. Komisija ocenjuje igrače z vidika varnosti, poleg tega pa pri oceni upošteva še likovno-oblikovni kriterij ter ustreznost igrače otrokovi razvojni stopnji ter načinu igranja. Če določena igrača doseže pozivno
oceno glede na postavljene kriterije, prejme znak »Dobra igrača«. Staršem je ta znak lahko v veliko pomoč pri izbiri kvalitetne igrače.
Večina igrač ima oznako, na kateri piše, za katero starost otroka je igrača najbolj primerna. Oznake so na igračah zaradi varnosti otrok, zato bodimo še posebno pozorni na oznako, ki označuje igrače neprimerne za otroke, mlajše od treh let. Otroci, mlajši od treh let, zelo radi nesejo v usta drobne predmete, pri čemer
obstaja velika nevarnost, da se z njimi zadušijo. Oznaka pa je le priporočilo, saj se otroci iste starosti med seboj precej razlikujejo glede sposobnosti in potreb.
Čeprav je staršem vabljivo, da bi otroku kupili igračo, primerno za starejšega otroka, pa s tem svojemu otroku ne delajo nobene usluge. Igrača, ki je preveč zahtevna ali preveč enostavna za otroka, pogosto privede do neustrezne uporabe in poškodb.
Pri izbiri igrače za majhnega otroka upoštevajmo štiri ‘V’ (varnostna) pravila!
1. ‘V’ za velikost: Manjši kot je otrok, večja naj bo igrača.
• Ni pomembno, koliko je star ali kako bister je otrok. Če še vedno raziskuje stvari tako, da jih nese v usta, potem njegove igrače ne smejo imeti drobnih sestavnih delov. Zato za otroke, mlajše od treh let, predstavljajo nevarnost za zadušitev tiste igrače, katerih premer je manjši od treh centimetrov in igrače, ki se razstavijo na drobne dele ,npr. majhne figurice živali ali ljudi, drobne kocke, žebljički, piskajoče igrače z drobno piščalko, igrače, ki vsebujejo male okrogle baterije, medvedki z drobnimi trdimi očmi. Pri izbiri igrače si lahko pomagamo z oznako na igrači, ki opozarja, da igrača ni primerna za otroke, mlajše od treh let, ker je premajhna ali je razstavljiva na drobne dele. Bodimo pozorni tudi na dele igrače, ki se lahko odlomijo ali odtrgajo. Otrok jih lahko pogoltne, se z njimi zaduši, jih vtakne v nos ali ušesa.
• Preverimo, ali je piskajoča igrača, ropotuljica ali igrača za grizenje dovolj velika, tudi ko jo stisnemo. V stisnjeni obliki lahko postane tako majhna, da zapolni dojenčkova usta ali grlo in povzroči zadušitev.
• Igrače morajo biti trdne, močne in kvalitetno izdelane. Naj nas ne premamijo lepe, vendar slabo izdelane igrače, ki hitro razpadejo, npr. odtrgajo se gumbi, raztrese se polnitev igrače, tanka plastika se razlomi. Taki delci predstavljajo nevarnost za zadušitev.
• Igrače za sestavljanje, ki vsebujejo majhne magnetke, niso primerne za otroke, mlajše od 6. let. Če otrok magnetke pogoltne, lahko pride do težkih poškodb.
2. ‘V’ za vrvice: Igrača za majhnega otroka ne sme imeti strun, vrvic, trakov.
• Igrače, ki imajo vrvice, trakove ali žice daljše od 22 cm, niso primerne za otroke, mlajše od treh let, ker se otrok z njimi lahko zadavi. Takih igrač ne kupujemo ali pa odstranimo vrvice in trakove z igrače, preden jo ponudimo otroku. Otroci se lahko zadavijo tudi z magnetofonskim trakom, ki ga povlečejo iz kasete ali videokasete.
• Igrače na vrvicah, ki jih obesimo na ali nad posteljico, naj imajo kratke vrvice, saj predstavljajo nevarnost za zadavitev. Tovrstne igrače je treba odstraniti takoj, ko se začne otrok dvigovati na roke in kolena.
3. ‘V’ za videz: Igrača naj bo brez ostrih robov in konic.
• Varne igrače ne smejo imeti ostrih robov, ostrih koničastih delov, na leseni igrači ne sme biti trsk. Za otroke, mlajše od treh let niso primerne igrače s kovinskimi deli.
Včasih so na igračah tudi koničasti deli, če gre za posebno funkcijo igrače, npr. dežnik igrača. Take igrače niso primerne za otroke do treh let starosti, koničasti deli pa morajo biti ustrezno zaščiteni. Igrača tudi ne sme imeti odprtin, velikih od 0,5 do 1,2 cm, ker se vanje lahko ujamejo prsti rok ali nog.
• Za majhnega otroka ne kupujemo igrač z gibljivimi deli (vzmeti, pogonski mehanizmi, tečaji), ki lahko uščipnejo, urežejo ali ukleščijo dele otrokovega telesa ali zagrabijo dolge lase. Majhni otroci se lahko poškodujejo tudi s koničastimi svinčniki in barvicami, zato naj z njimi rišejo samo pod nadzorom odraslih.
4. ‘V’ za vrsto materiala: Material, iz katerega je narejena igrača mora biti zdravju neškodljiv in negorljiv.
• Igrače, ki jih otroci dajejo pogosto v usta morajo biti iz zdravju neškodljivih snovi. Tudi pripomočki za risanje pogosto končajo v ustih ali na koži kljub temu, da otrok riše na papir. Igrače morajo biti pobarvane z zdravju neškodljivimi barvami, ki ne pokajo in se ne luščijo.
• Plišaste igrače in kostumi naj bodo izdelani iz pralnih in negorljivih ali počasi gorljivih tkanin, polnilo pa ne sme biti iz drobnih delcev, ki lahko postanejo vzrok za zadušitev.
Izberimo varno igračo za večjega otroka:
• Tricikli in igrače za jahanje so lahko nevarne predvsem za mlajše otroke, ker še nimajo dobro razvite koordinacije gibov, zaradi česar so pogosti padci s poškodbami. Izberimo igračo, ki je primerna otrokovi starosti in poskrbimo, da se bodo otroci vozili le na varnih površinah, daleč stran od stopnic, prometa, plavalnega bazena ipd.
• Velike igrače, kot so hiše, gradovi, avtomobili, v katere otrok lahko zleze, morajo imeti dovolj velike odprtine, ki omogočajo prezračevanje, da ne pride do zadušitve. Vrata morajo biti narejena tako, da se z lahkoto odprejo z notranje strani.
• Kolesa in kolesarske čelade sodijo skupaj. Če za darilo kupimo kolo, mora darilo vedno spremljati tudi primerna kolesarska čelada. Poskrbimo, da se bodo otroci vozili le na varnih površinah.
• Kadar podarjamo rolerje ali rolko, je treba darilu dodati poleg čelade še ostala zaščitna sredstva: dlančnike, komolčnike in kolenčnike.
• Igrače, v katerih se otrok lahko vozi, morajo imeti dober zavorni sistem, iz njih se ne sme z lahkoto pasti in ne smejo predstavljati nevarnosti za poškodbo voznika ali koga drugega. Izberimo igračo, ki je primerna otrokovi starosti in poskrbimo, da se bodo otroci vozili le na varnih površinah.
• Napihljivi baloni so nevarni za otroke do 8. leta starosti. Otroci se lahko zadušijo z nenapihnjenim balonom iz lateksa ali z delci balona, ko le-ta poči. Ne dovolimo, da bi otroci sami napihovali balone ali se igrali z nenapihnjenimi baloni. Balone uporabljajmo izključno za dekoracijo.
• Funkcionalne igrače so pogosto dober posnetek naprav in orodij za odrasle in se tudi uporabljajo podobno. Pred nakupom preberimo navodilo za uporabo in opozorila o nevarnostih. Običajno take igrače niso primerne za otroke, mlajše od treh let in se smejo uporabljati le pod nadzorom odraslih.
• Igrače na električni pogon se lahko napajajo z električno napetostjo največ 24 V. Električne baterije lahko v igračo vstavlja samo odrasla oseba. Preverimo ali so deli igrače, ki so pod napetostjo in kabli, ustrezno izolirani ali mehansko zaščiteni, da ne pride do električne poškodbe. Električne igrače z grelnimi elementi so primerne le za otroke, starejše od 8 let. Ne smejo se segreti toliko, da bi ob dotiku povzročile opekline. Električne igrače se lahko uporabljajo le pod nadzorom odraslih. Otroci naj ne nosijo igrač na baterije v posteljo, ker lahko pride do opeklin zaradi izlitja baterij.
• Pri kemičnih igračah, npr. kompletih za kemijske preskuse, pred nakupom preberimo opozorila o nevarnostih pri uporabi ter navodila za uporabo. Običajno take igrače niso primerne za otroke, mlajše od 12 let, in se smejo uporabljati le pod nadzorom odraslih.
• Koničaste igrače, npr. meči, sablje, puščice, morajo imeti konice iz mehkega materiala ali na konicah vakuumske kapice. Tovrstne igrače in izstrelki ne smejo imeti trdih konic, saj lahko povzročijo poškodbe obraza, še posebej so nevarne poškodbe oči. Poučimo otroka, naj ne meri s sabljo ali lokom v človeka.
• Nakup igrač orožja odsvetujemo. Če se nakupu nikakor ne moremo izogniti, kupimo otroško pištolo svetle barve, ki se je ne da zamešati s pravim orožjem. Poučimo otroka, naj ne meri z orožjem v človeka.
• Nekatere igrače, npr. vozila na motorni pogon, glasbila, elektronske igrače, so lahko zelo glasne in za družino kmalu postanejo moteče. Povzročijo pa lahko tudi poškodbe sluha. Glasnost igrače preverimo že v trgovini. Če se odraslemu človeku igrača zdi glasna, je zagotovo preglasna za otroka. Izogibajmo se nakupu igrače, ki je glasnejša od povprečnega telefonskega zvonca.
• Zadnja leta so vse bolj priljubljene video igrice in računalniške igrice. Izberimo le tiste, ki so primerne otrokovi starosti, izogibajmo pa se nakupu igricam, ki spodbujajo nasilje. Starejši otrok je lahko izpostavljen tej vrsti zabave in televiziji skupno največ 1 do 2 uri dnevno.
Kako ravnamo z igračami doma?
• Darila so običajno zavita v pisane papirje, darilne vrečke in polepšana s trakovi. Vrečke in trakove pospravimo takoj, ko darilo odvijemo, da se majhen otrok z njimi ne zaduši ali zadavi.
• Pred uporabo igrače pazljivo preberimo navodila za sestavljanje, uporabo in varno ravnanje.
• Ne pustimo, da bi igrače ležale po tleh, saj so pogosto vzrok za padce otrok in odraslih. Otroka naučimo, naj vedno pospravi igrače, ko se neha igrati. Igrače lahko pospravi na police ali v zaboj za igrače. Najbolje je, da je zaboj za igrače brez pokrova, saj tako ni nevarnosti, da bi se otrok v njem zadušil ali pa bi pri zapiranju in odpiranju pokrova prišlo do poškodbe.
• Pazimo, da se mlajši otroci ne bodo igrali z igračami starejših bratcev ali sestric, ker so običajno igrače starejših otrok majhne ali sestavljene iz drobnih sestavnih delov in zato nevarne za mlajšega otroka.
• Plišastih in drugih mehkih igrač ne puščajmo v bližini izvora vročine, npr. štedilnika, kamina, grelcev, ker se lahko vnamejo in povzročijo požar.
• Otroške igrače redno pregledujmo. Kljub temu da smo izbrali varno igračo, ki je primerna otrokovi starosti, pa se nevarnostim še nismo povsem izognili. Nekoč varne igrače se lahko spremenijo v nevarne, če se razbijejo ali raztrgajo. Redno je treba pregledovati ali so na igračah nastali ostri robovi in konice, ali se iz mehkih igrač raztresa polnilo, ali so oči pri medvedku še dobro pritrjene, ali so kovinski deli zarjaveli … Če smo v dvomih ali je igrača še varna, jo zavrzimo.
Kako ravnamo, če naletimo na nevarno igračo?
• Če naletimo na nevarno igračo, o tem nemudoma obvestimo zdravstveno inšpekcijo.