Dogodivščine malih plastenk
Živijo! Jaz sem plastenka. Rodila sem se v tovarni, večino otroštva pa sem preživela na polici v trgovini. Dokler me nekega dne ni kupil fantek. Takrat se je moje potovanje začelo. Ko me je spil, sem se navdušeno spraševala, kam se bova odpravila naprej. Hodil je po poti, jaz pa z njim v njegovi roki. In nato sem nenadoma pristala na tleh. In tako zdaj ležim na tleh in gledam v nebo ter se sprašujem, kje bom pristala naslednje. Kmalu mi postane že zelo dolgčas. Vidim, da se mi približujejo novi ljudje. Skoraj so že prišli do mene. In kar naenkrat zaslišim »BUM« zraven mene pristane še ena plastenka.
Tako se je začel najin pogovor in kmalu sva ugotovili, da imava iste sanje-priti v tovarno ter postati novi plastenki. Postali sva najboljši prijateljici.

A najino prijateljstvo bi se kmalu skoraj končalo. Mimo je prišel gospod in me vrgel v smeti, Enka pa je ostala na tleh.

V smeteh sem se počutila zelo osamljeno. A kmalu sem spoznala nove prijatelje; Embalažo, Pločevinko in še mnogo drugih.
Izvedela sem dobro novico, da potujemo v tovarno, ampak dva dni za tem sem izvedela še, da bomo na poti pobrali še skupino plastenk, v kateri je Enka!!
Prešinila me je izvrstna zamisel. Enki bom priredila zabavo za dobrodošlico. Druge stanovalce v smeteh sem prosila za pomoč in vsi so mi z veseljem pomagali.
Do Enkinega prihoda je bila le še ena ura. In končno je padla v smeti. Na moj znak je Embalaža prižgala disko zamaške, Pločevinka je vodila zbor pločevink in Sladoledka je prinesla veliko sladoleda.

Enka pa nam je pripovedovala kako je bilo, ko je obležala na tleh in je že pomislila, da je njenega življenja konec, je mimo prišla gruča majhnih otrok in jo pobrala ter vrgla v smetnjak za embalažo. Tam je spoznala veliko prijateljev. Ampak še vedno je najbolj pogrešala Plast!!! Prišel je dan, ko so končno prišli tisti ljudje s kamionom in izpraznili smetnjak.
Plesali sva celo noč in bili zelo veseli, da sva spet skupaj. Naslednji dan sva prišli v tovarno. Tam sva bili reciklirani in zdaj sva skupaj na polici v trgovini ter živiva svoje sanje.
Ivana Jandrič in Aleksandra Bogojevič, 8.razred, OŠ Danile Kumar, ilustriral Dejan Vidmar, mentorica Janja Uršič