Globoko spanje je odvisno od razpoložljivega melatonina – hormona spanja, ki ga v temi proizvaja žleza češarika. Žal ga v starosti proizvaja premalo. Polovica starostnikov je kronično nespečnih, tveganje, da obležijo zaradi bolezni, pa je pri njih dvakrat večje kot pri tistih, ki nimajo teh težav. Pomagamo si lahko z uživanjem melatonina pred spanjem. Evropska agencija za varnost hrane EFSA ugotavlja, da že odmerek 1 mg melatonina pred spanjem učinkovito prikliče spanec.
V veliko deželah EU je dovoljenja prosta prodaja melatonina v odmerkih od 1 do 2 mg, v Sloveniji pa le odmerki do 0,44 mg.. Če menite, da za priklic spanja potrebujete večji odmerek, se je smiselno posvetovati z zdravnikom.. Podobno velja za bolnike, otroke, nosečnice, doječe matere in ženske, ki želijo zanositi.
Uživanje melatonina pa ne izboljšuje le spanja pač pa krepi tudi zdravje
Za večjo odpornost telesa
Že leta 1988 je raziskovalna ekipa pod vodstvom G.J. Maestronija odkrila, da imajo celice T pomagalke našega imunskega sistema receptorje za melatonin. Ko se prilepi nanje, začnejo izločati signalne molekule – citokine, s katerimi spodbujajo in usmerjajo delovanje imunskega sistema. To je zelo pomembno za obrambo pred mnogimi boleznimi.
V naši obrambi pred infekcijami imajo ključno vlogo fagociti – to so levkociti, ki požirajo bakterije in druge patogene mikrooorganizme. Kar 2/3 vseh levkocitov so fagociti, ki običajno prvi prihitijo na kraj okužbe. Leta 1994 so v laboratorijskem poskusu v Chicagu ugotovili, da se je obrambna moč fagocitov v raztopini, v kateri je bilo toliko melatonina kot ga je v naši krvi pozno ponoči, povečala za 73%.
V drugem preizkusu iz leta 1994 je šest moških jemalo dva meseca vsak večer po 2 mg melatonina. Število celic ubijalk NK (natural killers) njihovega imunskega sistema, ki ubijajo z virusi okužene ali iz drugih razlogov bolne celice, se je povečalo kar za 240%. Tak odmerek melatonina izboljša spanje, obrambna moč našega telesa proti virusom in rakavim celicam pa se podvoji.
Za manj srčno žilnih zapletov
Kardiologi že dolgo vedo, da so infarkti in možganske kapi najpogostejši okrog devete ure zjutraj, najredkejši pa med drugo in tretjo uro ponoči. Takrat so najnižji tudi srčni utrip, krvni tlak, ravni celokupnega in LDL holesterola ter zlepljenost krvi, dopoldan pa so najvišji. Melatonina znižuje tveganje srčno-žilnih zapletov. Melatonin znižuje previsok krvni tlak (normalnega in nizkega ne znižuje), zmanjšuje zlasti LDL holesterol, preprečuje nastajanje ateroskleroze, zavira nastajanje krvnih strdkov.
Za večjo varnost pred okoljskimi strupi
Umiramo zaradi oksidativnega stresa – poškodb, ki jih povzročajo oksidantski strupi. Melatonin je naš edini hormon, ki je tudi antioksidant. Po svoji zaščitni vlogi pri varovanju celičnih open vsaj dvakratno presega moč vitamina E, petkratno prekaša glutation pri varovanju pred zelo močnimi prostimi radikali – hidroksili, več kot 500-krat je močnejši od antikosidanta DMSO, ki je znan po svoji zaščitni vlogi proti žarčenju. Globoko nočno spanje z dovolj melatonina nas torej tudi močno razstruplja in tako pripomore, da naši organi ne opešajo prezgodaj.
Miši živijo dlje z melatoninom
Že leta 1985 je skupina raziskovalcev pod vodstvom dr. G. Maestronija opravila preizkus na ostarelih miškah (starih 19 mescev). Razdelili so jih v dve skupini, ki sta imeli enake pogoje življenja in hrano, le eni pa so v pitno vodo dodajali melatonin (manjšo koncentracijo, kot če bi človek užival po 1 mg melatonina na dan). V naslednjih šestih mesecih so se vse miške, ki niso dobivale dodatka melatonina, normalno starale in pomrle. Miške, ki so dobivale dodatek melatonina, pa so bile v tem času še čile. V povprečju so živele še dodatnih šest mesecev, ker je za 20% dlje kot miške v kontrolni skupini.
