Milan 
Dr. Iztok Ostan, za spletno stran Bogastvo zdravja, februar 2021
Zdravniki običajno svetujejo naj ne preskočimo nobenega od priporočenih petih dnevnih obrokov. Leta 2012 pa je izšel znanstveni članek o preizkusu, v katerem so skupinama mišk dajali enako hrano, le da so eni skupini omogočili dostop do nje ves čas, drugi pa le 8 ur na dan. Slednje so se manj poredile in so imele boljše zdravstvene kazalce kot miške, ki so enako količino hrane glodale ves dan.
Učinki na zdravje in telesno težo
Sledilo je več več preiskusov take prehrane na ljudeh. Zaznali so le pozitivne učinke na zdravje.
V eni od njih se je v skupini zdravih športnikov, ki je uživala hrano le 8 ur na dan, zmanjšalo tveganje raka, skupini, ki je enako hrano uživala ves dan, pa ne. To so merili s kazalcem IGF-1, ki je v razvitem svetu večinoma na ravni zgornje referečne vrednosti, kar pomeni visoko tveganje raka. Športniki v obeh eksperimentalnih skupinah so imeli pred začetkom poskusa za 24 % nižjo raven IGF-1 od, na koncu preizkusa se je IGF-1 le v skupini s časovno omejeo prehrano znižal na še optimalnejšo raven – 33 % pod zgornjo referenčno mejo.
Pred preizkusom je bila pri športnikih v obeh skupinah raven glukoze v krvi 5,3 mmol/l. Le pri športnikih v skupini s časovno omejenim prehranjevanjem se je v času eksperimenta raven glukoze znižala na optimalnejšo raven – 4,8 mmol/l.
Hormon inzulin ima centralno vlogo v presnovi. Če ga je preveč, nastane inzulinska rezistenca, ki je dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni, raka, srčno žilnih zapletov, demence in drugih obolenj. Optimalna raven je 4,5 mE/L ali manj. Raven inzulina je bila pri športnikih že pred začetkom preizkusa primerna (2,8 mE/L), po preizkusu pa se je le v skupini s časovno omejenim prehranjevanjem še izboljšala – bistveno znižala (na 1,8 mE/L).
Večina raziskav je pokazala, da časovno omejeno prehranjevanje zmanjšuje previsoke ravni triglicerodov in LDL holesterola oziroma previsok krvni tlak.
Vse raziskave pri ljudeh so pokazale, da časovno omejevanje hranjenja zmanjšuje delež maščobnega tkiva, v večini raziskav se je rahlo znižala tudi previsoka telesna teža udeležencev.
Prehransko okno – del dneva, ko uživamo hrano
Prehransko okno naj ne bo daljše od 12 ur, pa tudi ne krajše od 3 ur, če želimo zaužiti normalno dnevno količino hrane. Hrano užijemo v 2 do 3 obrokih, saj je nezdravo vso dnevno potrebno količino užiti v enem samem obroku. Prehransko okno lahko umestimo v pretežno dopoldanski čas, sredino dneva ali ga zamaknemo v popoldan. Najpomembneje je, da ne jemo vsaj tri ure pred spanjem.
Pri nas doma upoštevamo ta sistem že več let. Brez hrane smo 16 zaporednih ur na dan. Praviloma jemo med 12. in 20. uro. S tem vzdržujemo telesno težo. Naša znanka pa se je ob podobnem režimu (prehranjuje se med 10. in 18. uro) in nespremejeni količini hrane v osmih mesecih znebila 8 odvečnih kilogramov in tudi hlepenja po hrani.
Kaj jesti in piti
Tudi pri časovno omejenem prehranjevanju naj bo prehrana zdrava in uravnotežena, pojemo pa jo v krajšem času. Lahko je mešana, vegetarijanska ali veganska. Lahko jo dopolnjujemo s kakovostnimi prehranskimi dopolnili. Za optimizacijo prehrane in manj apetita je priporočljivo uživati na dan po 1-2 kapsuli FHES, toliko bio probiotika EM, da blato izgubi neprijetni vonj, od 1,5 do 2,0 g maščobnih kislin omega3, od 3 do 5 tablet OKA. Če hujšamo, povečamo odmerek OKA na 5-8 tablet, s čimer preprečimo ohlapnost kože.
V urah ko ne jemo, pijemo predvsem vodo, lahko tudi čaj ali nesladkano kavo. Bistveno je, da v tem času ne pijemo kaloričnih pijač. Prehranska dopolnila kot so OKA, bio probiotik in FHES so nekalorična, zato jih lahko jemljemo tudi v postnih urah dneva.
Skupina uglednih znanstvenikov je leta 2014 objavila ugotovitev, da je splošno priporočeni režim “vsak dan trije obroki plus prigrizki z vidika evolucijskega razvoja nenormalen”. Zdi se, da je časovno omejeno prehranjevanje korak k našim naravnim prehranskim potrebam. Zmanjševalo naj bi apetit, kar je pomembno v sodobnem času, ko je večina ljudi pretežkih.
Promocijsko sporočilo