Milan 
Glavni vzrok večine bolezni ”moderne” populacije je premajhen vnos omega-3 maščob in pretiran vnos omega-6 maščob. Prav tako je za zdravje ključnega pomena zadostna oskrba z vitaminom D, še posebej dandanes, zaradi povečanega zadrževanje v zaprtih prostorih, zaradi prevelike uporabe zaščitnih sončnih krem, porasta kroničnih bolezni in pomanjkljivih prehranskih virov.
Kaja Perme, mag. inž. prehrane
Številne raziskave so pokazale, da imajo omega-3 maščobne kisline tudi pozitiven vpliv pri boleznih in stanjih, ki so povezana z vnetji. Zmanjšajo raven trigliceridov v krvi in nevarnost nastajanja krvnih strdkov, zmerno znižajo krvni tlak, zavirajo vnetja ter delujejo antidepresivno. Pomagajo tudi pri razvoju možganov novorojenčka in otrok.
Priporočen dnevni odmerek je 1000 mg (s čim višjo vsebnostjo EPK/DHK), za zdravljenje nekaterih bolezni pa tudi več. Kakovostni viri so predvsem mastne globokomorske ribe (npr. skuša, inčuni, slanik, losos), kakovostna omega-3 olja, med rastlinskimi viri pa lanena semena.
Vitamin D, zdravje kosti in še več …
V zadnjem času pa se vedno bolj priporoča tudi jemanje vitamina D, ki je pravzaprav steroidni hormon in v koži nastaja pod vplivom UVB žarkov.
Ključen je za regulacijo presnove kalcija in fosforja ter normalno mineralizacijo kosti in zob. Poleg tega regulira več kot 1000 genov, pospešuje diferenciacijo in zorenje celic, vzdržuje normalno funkcijo imunskega sistema ter povečuje izločanje inzulina.
Pozimi smo z zalogami zelo podhranjeni
Zaloge si ustvarimo s sončenjem, s hrano pa je vnos zelo majhen, zato je v zimskem času preskrba z njim zelo slaba. V naših krajih in ob načinu življenja več kot polovici populacije vseh starosti, primanjkuje vitamina D. Najbolj pogosti znaki pomanjkanja D vitamina so: mišična oslabelost, občutek teže v nogah, kronična bolečina v mišično-skeletnem sistemu, utrujenost, pogoste infekcije, depresija.