Milan 
Septembra se ponovno odprejo šolska vrata, otroci spet prestopijo prag vrtca. Z novim obdobjem učenja, skupinske igre in zabave, pa se pričenja tudi sezona prehladov in gripe. Virusi in bakterije se namreč v skupinah z več otroki hitreje prenašajo, zato naši malčki pogosteje zbolevajo. Zdaj je pravi čas, da se posvetimo krepitvi imunskega sistema, s pomočjo katerega bomo poskrbeli za močno obrambo pred različnimi boleznimi.
Tia Kemperle
Imunski sistem je biološki sistem, ki je sestavljen iz specializiranih celic in organov, ki nadzorujejo organizem ter ga varujejo pred tujki, ki bi telesu povzročali škodo. Ključna značilnost imunskega sistema je sposobnost razločevanja med telesu lastnimi in tujimi molekulami, ki so izražene na površini celic ali plavajo v medceličnini, pri čemer v normalnih okoliščinah samo tuje sprožijo imunski odziv.
Bacilom smo izpostavljeni malodane na vsakem koraku. Že ko se dotaknemo kljuke na vratih, ko potiskamo nakupovalni voziček, ko se sprehajamo po trgovskih centrih … Na srečo pa nas varuje imunski sistem, ki se bojuje proti vsem nezaželenim bolezenskim klicem in mikroorganizmom, napada organizme in snovi, ki napadajo naš sistem in povzročajo bolezenske tegobe in to dan za dnem. Skrbi za to, da smo zdravi in preprečuje vnetja. Kadar ne deluje dobro, zbolimo.
Celice, ki so del obrambnega sistema zajemajo bele krvničke, ki jih imenujemo levkociti, ki prepoznajo in uničijo snovi, ki povzročajo bolezen. Proizvedeni in shranjeni so v različnih delih telesa, vključno v vranici in kostnem mozgu. Poznamo dva osnovna tipa levkocitov, in sicer fagocite in limfocite. Prvi uničijo tujke oziroma antigene (vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv) in jih požrejo na način, da jih obdajo s svojo lastno membrano, jih razgradijo in nato izločijo iz celice, medtem ko drugi, limfociti, omogočajo telesu, da si tujke zapomni in jih nato naslednjič pri vstopu v organizem hitreje prepozna in se posledično tudi proti njim enostavneje bori.
Vsi se rodimo z imunsko odpornostjo, ki predstavlja generalno zaščito, ki jo imamo ljudje. Mnogo klicev, ki vplivajo na druge vrste, nam ne škodujejo. Na primer, virus, ki povzroči levkmijo pri mačkah, ne vpliva na človeka. Našo zaščito, zunanjo zaščito, pred škodljivimi snovmi predstavlja tudi koža in sluznice, ki so naša prva obrambna linija pri preprečevanju vstopa bolezni v telo. Če je ta zunanja obrambna stena prekinjena (na primer, če se urežemo), koža poskuša mesto čim prej pozdraviti in posebne imunske celice na koži napadajo klice. Ta prirojena imunost je podedovana in je stalno prisotna.
ter razvoj imunološkega spomina za vsak antigen posebej. Tako zna imunski sistem ob naslednjem vdoru (tudi več let kasneje) istega tujka hitro in ustrezno ukrepati.
Imunsko odpornost pa pridobivamo tudi kasneje v življenju, ko smo izpostavljeni različnim boleznim, Imenujemo jo pridobljena imunost, ki jo sestavlja je visiko specializiran sistem celic in procesov z nalogo, da prepoznajo, odstranijo ali preprečijo rast tujka v telesu, saj ima sposobnost, da si jih ob prvem vdoru zapomni, jih uspešno spoznava, prepoznava in jih nato preprečuje.
Imunski sistem se razlikuje od osebe do osebe. Razlika je očitna, saj obstajajo ljudje, ki so skorajda ves čas bolni, medtem ko drugi ne podležejo bolezenskim klicem, tudi če so jim precej direktno izpostavljeni. V odrasli dobi se imunski sistem običajno okrepi, medtem ko je šibek pri otrocih in starejših.
Zavedati se moramo, da smo sami odgovorni za svoje zdravje, zato pomagajmo našemu najboljšemu pomočniku – imunskemu sistemu, da se okrepi in posledično opravi svojo funkcijo čim bolj uspešno. Bolj kot bomo skrbeli zase, več moči bo imel obrambni mehanizem, da nas obrani bolezni in nas obdrži v top formi. Zato si ne pozabite umivati rok in skrbeti za higieno, izbirajte zdravo in uravnoteženo prehrano, poskrbite za zadostno mero gibanja in skrbite, da se boste čim manjkrat znašli v stresnih situacijah. O pomembni nalogi imunskega sistema poučite tudi vaše otroke ter jih s tem spomnite, da se ne smejo zanašati samo na obrambni mehanizem v telesu, temveč da mu morajo pomagati in ga okrepiti kolikor je le mogoče.