Hrana je človekovo osnovno »gorivo«, potreba po prehranjevanju pa ena od naših najbolj elementarnih potreb, ki jo enostavno moramo zadovoljiti, če želimo preživeti. Slovenija k sreči spada v razviti del sveta, kjer nam hrane načeloma ne manjka. Kljub vsemu pa nas naraščajoče cene živil in posledično vse večji razmah revščine vsak dan bolj glasno opominjajo, da je miza, obložena z najrazličnejšimi dobrotami, tudi pri nas vse prej kot samoumevna. Prav zaradi tega je še toliko bolj zaskrbljujoč podatek, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli kar 68 kilogramov hrane na prebivalca, od katere je bila debela polovica (38 kilogramov) še užitne. Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, je prav, da razmislimo tudi o tem in s hrano končno začnemo ravnati drugače.
Darjan Lapanje
Še bolj strašljiv je statistični podatek, da v svetovnem merilu zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Že sicer je vse bolj očitno, da naš planet ne zmore več zadovoljiti potreb strmo rastočega števila svetovnega prebivalstva po hrani, če pa v obzir vzamemo še navedeno, se zdi, da smo (ljudje) pri skrbi za našo najbolj osnovno potrebo popolnoma izgubili kompas.
Če kdaj, je zdaj čas, da spremenimo odnos do hrane. Zavedati se moramo, da je kakovostna hrana dobrina, zato moramo pri njeni izbiri in pripravi ravnati preudarno. Če oz. ko hrano zavržemo, namreč gredo v nič tudi vsi viri za njeno proizvodnjo: voda, zemljišča, energija, delovna sila in kapital. Prav našteto pa je tisto, česar nam danes še kako primanjkuje.
Seveda pa za ohranjanje našega zdravja ni pomembno le to, da jemo, pač pa tudi, kaj jemo. Globalizacija nam je res omogočila, da lahko na trgovskih policah dnevno izbiramo med najrazličnejšimi vrstami živil z vseh koncev sveta, o kakršnih so naši starši lahko le sanjali, a se moramo kljub vsemu vprašati, kakšna je hranilna in dejanska vrednost take hrane in kako le-ta vpliva na naše zdravje. Za povrh pa imata intenzivna pridelava hrane in transport domala po vsem svetu izrazito negativen vpliv na naravo oz. okolje.
Kaj lahko naredimo za svoje zdravje oz. boljše počutje?
Ob svetovnem dnevu hrane tako morda ni narobe, če preverimo, kdaj, kakšno in kako pripraviti hrano, da bomo nekaj dobrega naredili zase in za naše okolje. Na prvem mestu poskrbimo zlasti za to, da bo naša hrana pestra, pri čemer prednost dajemo polnovrednim žitom, stročnicam in kakovostnim rastlinskim oljem, sveži lokalni sezonski zelenjavi in sadju ter rastlinskim živilom. Seveda se ni mogoče povsem izogniti živilom, ki so odsvetovana. Lahko pa vsaj poiščemo ravnovesje in po njih posegamo bolj poredko.
Pomembno je, da se izogibamo industrijsko pripravljeni hrani, ki je običajno spremenjenega videza in okusa, saj ta pogosto vsebuje preveč soli, sladkorja, nezdravih maščob ter nepotrebnih aditivov in arom. Jedi poskušamo pripraviti iz osnovnih živil, če pa za to nimamo časa, pa vsaj poskušamo najti ponudnike, ki obroke pripravljajo na priporočen način in s priporočenimi živili.
Lokalno je zakon!
Izjemno pomembno je, da se čim večkrat odločamo za lokalno pridelano hrano. Ta je običajno pridelana brez oz. z manj zaščitnih sredstev in pospeševalci rasti. Še najbolj pa je, če se odločite za živila z domačega vrta ali visoke grede oz. od lokalnega kmeta. Na krožnik bomo namreč s tem dobili več svežine, dozorelosti, pristnega vonja in okusa, pa tudi več naravni snovi, ki blagodejno vplivajo na naš organizem oz. na naše zdravje. Hkrati bo za to potrebne bistveno manj embalaže, pa tudi transport bo krajši, s tem pa bomo varovali tudi okolje. Na tako hrano poskusimo navaditi tudi naše najmlajše in jim postavimo omejitve pri uživanju prigrizkov. Ti so zaradi velikih vsebnosti soli, maščob in sladkorja večinoma nezdravi.
Ob tem naj še poudarimo, da manka pestre osnovne prerane nikakor ne moremo nadomestiti s prehranskimi dopolnili. Ta so sicer izjemno pomembna, a so namenjena predvsem dopolnjevanju osnovne prehrane v primeru zdravstvenih težav in drugih omejitev oz. zaradi povečanih telesnih potreb, v različnih življenjskih situacijah. Ne glede na vse je dejstvo, da prehransko dopolnilo, ki bi lahko nadomestilo uravnoteženo prehrano, ne obstaja.
Vse navedeno je le nekaj preprostih priporočil, ki se jih lahko poskuša držati prav vsak izmed nas. Če ob tem uporabimo še čisto malo razuma, lahko hitro ugotovimo, da nam Zemlja še vedno ponuja vse, kar potrebujemo, le dati ji moramo priložnost. Obenem je skrajni čas, da se zavemo, da je hrana dobrina in da na svetu obstajajo množice, ki so za to dobrino prikrajšane. Če bomo živeli s tem zavedanjem, lahko udi količino zavržene hrane drastično zmanjšamo in s tem priložnost za preživetje ponudimo nekomu drugemu.
