Špela 
Veronika Bilban
Miomi maternice so benigni tumorji ženskih rodil in so ena najpogostejših bolezni ženskih rodil. V okviru strokovnega srečanja Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije in Združenja za ambulantno ginekologijo SZD je bilo predstavljeno tudi zdravilo za predoperativno zdravljenje zmernih do hudih simptomov miomov pri ženskah v rodni dobi.
Za miomi trpi do 40 odstotkov žensk v rodni dobi. Obisk ginekologa je nujen pri težavah, kakršne so nenormalne menstruacijske krvavitve, bolečina in pritisk v trebuhu, pogostejše uriniranje in neplodnost. Redni ginekološki pregled in zgodnja diagnoza miomov sta ključna za pravočasno zdravljenje in s tem za uspešno obvladanje bolezni.
Zgolj kirurško zdravljenje
Doslej je bilo miome možno zdraviti predvsem s kirurškim odstranjevanjem. Zdravniki najpogosteje svetujejo odstranitev celotne maternice, kar sicer zdrave ženske v rodni dobi skorajda čez noč pahne v neplodnost in nove težave. Druga, manj pogosta kirurška metoda, je kirurško izrezovanje miomov, ki pa je manj učinkovita, saj ti pogosto ponovno zrastejo. Nov pristop k zdravljenju je peroralno zdravilo, ki zmanjša hude krvavitve in miome, ženskam pa omogoča možnost izbire, da pred kirurškim posegom simptome in stanje miomov v kratkem času izboljšajo.
Karakteristike mioma
Ni povsem znano, kateri dejavniki pomenijo nagnjenost k razvoju mioma, zanesljivo pa ima med njimi pomembno vlogo hormonsko neravnovesje na ravni delovanja na maternico in genetika. V večini primerov je nastanek miomov povezan z nenormalnim delovanjem jajčnikov, kar je lahko med drugim posledica nihanja količine estrogena in progesterona.
Miomi so kroglaste strukture v maternici iz gladkih mišic, ki sicer tvorijo normalno maternično steno. Redko gre za en sam (solitarni) tumor, večinoma jih je več (multipli tumorji) in so različnih velikosti. Nastanejo iz mišičnih celic v raznih predelih maternične stene. Po svoji legi se delijo na intramuralne (ti so v sami mišični steni maternice), submukozne (še pod sluznico, ki odeva notranjost maternične stene, a rastejo v smeri maternične votline), in subserozne (pod ovojnico, ki od zunaj odeva maternico, in se širijo v smeri trebušne votline).
Simptomi in znaki miomov
Miomi pogosto ne povzročajo simptomov in jih ginekologi najdejo naključno pri rednem ginekološkem pregledu. Zato je verjetnost, da so miomi odkriti (pre)pozno, velika, zlasti v skupini žensk, ki redko hodijo na preglede. Najpogostejši so pri ženskah v rodni dobi, najbolj pa so z njimi ogrožene ženske, ki do te starosti še niso rodile. Pri pomenopavznih ženskah miome le redko spremljajo simptomi ali klinični znaki.
Med znaki, ki lahko spremljajo miome, je najpogostejši nenormalna menstruacijska krvavitev. Pri normalni menstruaciji ženska izgubi manj kot 80 ml krvi, pri miomih je izguba krvi lahko večja od 200 ml, pri submukoznih miomih dosega celo 350 ml. Med drugimi znaki so pogostejši tisti, ki so posledica pritiskanja miomov na okolne organe, na sečni mehur, danko in zadnjik: obdobna zaprtost, puščanje urina ob fizični aktivnosti in bolečina v predelu trebuha. Miomi lahko povzročijo tudi motnje plodnosti in celo spontani splav. Vse našteto priča, da niso le telesna nadloga, ampak žensko obremenjujejo tudi psihično; slabšajo ji kakovost življenja in ji celo krnijo samospoštovanje.