Kaja 
Čeprav so se pokojnine v zadnjih letih nominalno precej povišale, je ob upokojitvi nazadovanje prejemkov še vedno občutno. Po podatkih za julij 2025 je povprečna neto pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin znašala 1.029 evrov, medtem ko je povprečna neto plača znašala 1.577 evrov. Razmerje med njima je 0,65. Če upoštevamo, da zaposleni poleg plače prejemajo še povračilo stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, lahko zapišemo, da upokojenci v povprečju prejemajo približno 40 % manj prejemkov kot zaposleni.
Tako veliko nazadovanje prejemkov pomeni, da mora povprečni upokojenec kar precej prilagoditi svoj življenjski slog in navade. Ker pa je želja vsakogar, da bi jesen življenja preživel kar se da kakovostno in da bi finančno lahko sledil »bogastvu časa«, ki ga je deležen po upokojitvi, se postavlja vprašanje, ali je mogoče vsaj delno zapolniti dohodkovno vrzel, ki nastopi po upokojitvi.
Odgovor je pritrdilen. V Sloveniji imamo že od preloma tisočletja uvedeno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. To je oblika dolgoročnega varčevanja, ki posameznikom omogoča dodatni vir prihodkov ob upokojitvi. Ob koncu leta 2024 je bilo vanj vključenih 627.538 zavarovancev, kar pomeni 63,2 odstotka od 992.945 zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Večina zavarovancev je v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih preko kolektivnih shem pri delodajalcih, manjši del pa varčuje individualno. Ne glede na način vključitve pa lahko vsi vključeni po upokojitvi računajo na dodatno pokojninsko rento, ki dopolni osnovno pokojnino.
Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju se sredstva zavarovancev nalagajo v sklade življenjskega cikla: mlajši varčujejo v dinamičnih, pretežno v delniških skladih, in so s tem deležni višjih donosov, ki jih potencialno prinašajo delnice. Okoli 50. leta (meje se pri različnih izvajalcih nekoliko razlikujejo) se sredstva prenesejo v uravnotežene sklade z višjim deležem obveznic in posledično z nekoliko nižjim tveganjem. Pri približno 60 letih (spet odvisno od pravil izvajalca) pa se sredstva prenesejo v zajamčene sklade, kjer so naložena v pretežno obvezniške naložbe. V zajamčenih skladih so izvajalci dolžni zagotavljati jamstvo vplačanih sredstev, povečanih za zajamčeno donosnost, tako da sredstva v zajamčenih skladih varno »čakajo« na upokojitev.
Ni odveč poudariti, da je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri nas izjemno ugodno davčno obravnavano. Po podatkih OECD smo po skupni davčni ugodnosti za posameznike celo v vrhu med državami OECD. V praksi to pomeni, da se na vplačila v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih za zavarovanca vplača delodajalec preko kolektivnih shem, do višine 5,844 % bruto plače posameznika, vendar ne več kot 3.054,65 EUR, ne plačajo nikakršni davki in prispevki. Če bi enak znesek zase vplačal posameznik, bi se mu za vplačani znesek znižala osnova za dohodnino, kar bi pomenilo, da bi davčno olajšavo prejel sam. Če sta plačnika oba in presežeta omenjene omejitve, ima prednost pri uveljaviti davčne olajšave podjetje.
Prejemki po upokojitvi ne bi smeli pomeniti odpovedovanja, temveč bi morali predstavljati nagrado za dolgoletno delo. Za to pa ni dovolj zanašanje zgolj na obvezni pokojninski sistem. Eden najučinkovitejših načinov, da si zagotovimo finančno varnejšo in udobnejšo starost, je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Ker pa pri dolgoročnem varčevanju ne šteje le višina vplačil, temveč tudi čas, v katerem vplačana sredstva ustvarjajo donos, je čim zgodnejša vključitev ključ do večje brezskrbnosti v poznih letih.
Naročnik oglasa je SAVA RE d.d.