Milan 
Zdravnica družinske medicine Marija Vovk poudarja, da so temelji učinkovitega soočanja z vsakodnevnimi skrbmi in izzivi štirje: pravilno dihanje, zdrava telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in dobri medsebojni odnosi.
Stres je razpoloženje, ki ga dandanes vse bolj pogosto občutimo kot napetost, preobremenjenost, strah, negotovost, dvom, nezaupanje ali zavist. »Ko želimo zmanjšati ali odpraviti stres, moramo običajno spremeniti obstoječ način življenja, kar je lahko sprva tudi zelo stresno, saj se veliko ljudi boji sprememb. Zagotovo moramo najprej prepoznati izvor stresa – je to preobremenjenost in pomanjkanje časa, predvsem za sebe in bližnje? So to slabi medsebojni odnosi v službi ali doma ali se vzrok skriva kje drugje?« sprašuje sogovornica.
Aktivno preživljajte prosti čas
Uravnotežena zdrava prehrana, telesna aktivnost in prava mera čiste, zdrave pitne vode so po zdravničinih besedah recept za zdravo življenje. Dodaja: »Pravilno dihanje, zdrava telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in dobri medsebojni odnosi nam zagotovo dajo moč, da se lažje in bolj učinkovito soočamo z vsakodnevnimi skrbmi in izzivi. A tem področjem posvečamo premalo pozornosti in časa ter smo bolj izpostavljeni stresu.« Zato je nujno, da prevzamemo pobudo nad lastnim življenjem, četudi je to slišati nekoliko čudno. Kdo bi pa sicer imel pobudo, če ne mi sami? »Ni čudno, danes je tak vsakdan sodobnega zaposlenega. Z našimi življenji upravljajo delodajalci z nalogami in delovnim časom, ki se vse pogosteje preveša v pozne popoldanske in večerne ure. Z našim življenjem upravlja šolski sistem, ki našim šolarjem in posledično staršem z danes na jutri postavlja naloge, ki jih pogosto ne morejo in ne moremo opraviti. Tu so še številne izvenšolske dejavnosti, pa običajna gospodinjska dela in popravila, ki jih moramo opraviti. Za življenje, kakršno je bilo včasih, ni več časa in številnim pacientom se zdi, da čas beži, oni pa stopicajo na mestu in ne morejo ven iz začaranega kroga vsakodnevnih naporov.«
Izberite si svojo rekreacijo
Vpliv stresa na vaše življenje lahko zmanjšate z različnimi telesnimi aktivnostmi. Najsi bo to hitra hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, joga, capoeira, organizirana vadba v fitnesu ali aerobika pred televizijskim ekranom; da, tudi delo v vrtičku, če to počnete z veseljem in vas sprošča. »Vsekakor pa je pomembno, se dobro razgibate, da izboljšujete ali vsaj vzdržujete svojo telesno pripravljenost, da krepite celo telo. Pri telesni aktivnosti nimate časa razmišljati o vsakodnevnih skrbeh, niti ne dopustite, da vaše misli tavajo okrog. Čeprav je vadba včasih lahko naporna, je vaše počutje po njej običajno odlično,« pravi Vovkova.
Z vadbo se spremenimo tudi sami, a ne le fizično
Z vsakršno vadbo izboljšujemo telesno pripravljenost, povečujemo gibljivost, moč in vzdržljivost telesa in izboljšamo koordinacijo v prostoru. »Nenazadnje se znebimo tudi odvečnih kilogramov, se sprostimo in zabavamo,« pojasnjuje sogovornica. Hkrati prek vadbe razvijamo in izboljšujemo lastno disciplino, vztrajnost, zbranost, pogum, pa tudi sposobnost javnega nastopanja. Vse to so vrline in sposobnosti, ki bistveno zmanjšajo moč in vpliv stresa ter povečajo kakovost našega življenja.
Stres nas pahne v začarani krog uteh
Sodoben način življenja ni balzam za človeški organizem. Zahteve okolja nas neprestano postavljajo v situacije, ki nas silijo v vedno večji umski in telesni napor. Zdravnica Marija Vovk: »Običajno v takih situacijah napačno reagiramo, saj se nam pogosto zdi, da imamo premalo časa in ne moremo opraviti vsega kar je potrebno. Zvečer, preden zaspimo, razmišljamo o stvareh, ki bi jih bilo potrebno še postoriti. Za tolažbo si na krožnik naložimo še preveč hrane, prižgemo cigareto ali spijemo več kot kozarec vina … Spremljati nas pričnejo neugoden občutek v prebavilih, bolečine v želodcu, tesnoba, napetost, zaskrbljenost, razdražljivost, nespečnost in drugi pokazatelji stresa. Naše telo se upre in moramo ga očistiti balasta, tako fizičnega kot psihičnega.« Dodaja, da se bomo s tem znebili presnovnih odpadkov in telo pripravili na nove izzive. Razstrupljanje telesa pa ni pomembno samo pri stresu, temveč je koristno pri mnogih zdravstvenih tegobah sodobnega časa in tudi takrat ko menimo, da smo v dobri kondiciji.
Kako lahko razstrupimo svoje telo?
Najprej je moramo poskrbeti za dobro prebavo. Zaprtje ni bolezen, lahko pa vanjo vodi. »Stene črevesja so obložene z drobnimi resicami, na katere se odlagajo v vodi netopni delci, sčasoma pa se jih nabere toliko, da začnejo povzročati motnje pri vnosu hranilnih snovi, kar se lahko v skrajni fazi pokaže kot zastrupitev organizma. Vzroki za to tegobo so zelo raznoliki od nepravilne prehrane s preveč predelanimi, mastnimi živili, obilico bele moke in sladkorjev do sodobnega življenjskega sloga s premalo gibanja in stresom. Tudi nekatere psihične oziroma značajske lastnosti, kot so zagrenjenost, flegmatičnost, pretirana varčnost in bolestna natančnost pripomorejo k slabši prebavi,« poudarja strokovnjakinja. Zadrževanje blata in jemanje antibiotikov poruši naravno ravnotežje v črevesju. Zaprtju pa botruje še pogosta uporaba odvajal, ki siromašijo telo predvsem s kalijem, kar povzroči lenost in neobčutljivost črevesja. Po razstrupljanju se počutimo lahki in z več energije. Vsako čiščenje telesa pa se prične s čiščenjem prebavnega trakta in tam nabranih zalog in ostankov presnove in prebave.
Mnogi razstrupljanja že prakticirajo
Veliko Slovenk in Slovencev se zaveda pomena redne prebave za zdravje. Mnogi pa k temu dodajajo še druge oblike razstrupljanja. Nekateri postajajo redni postilci, mnogi pazijo na prehrano in vključujejo v svoje življenje veliko gibanja. Lepota namreč prihaja od znotraj. Vsaka razbremenitev telesa odpadnih snovi pomaga našim notranjim organom da lažje delujejo. »Marsikdo bi bil presenečen nad pomlajevalnimi učinki in energijo, ki nam jo nudijo očiščevalni in razstrupljevalni procesi, da ne govorim o zdravju in osebnem zadovoljstvu, ko premagaš lastno lenost, navade in razvade. To so namreč največje bitke v našem življenju. Mnogim dandanes že uspeva spreminjati svoj odnos do prehrane, svojega telesa, samega sebe in okolice,« poudarja Vovkova.
Hrano uživamo prehitro, obroki pa niso pravilno sestavljeni
Vzrokov za preobremenitev telesa z odpadnimi produkti je veliko: od ekoloških, prek vode, hrane, zdravil in sodobnega načina življenja. Velikokrat se jim ni moč izogniti. »Zastrupljamo se s hitro prehrano pri čemer mislim na hitro zaužite in nepravilno sestavljene obroke, predelanimi živili od bele moke, belega sladkorja, soli in maščob. Hrane ne žvečimo, marveč jo goltamo in tako obremenjujemo prebavila, ki vsega ne morejo predelati. Živila so velikokrat polna različnih kemičnih dodatkov, sadje in zelenjava pa škropiv, pesticidov in dodatkov za zorenje v času transporta. Tudi pretirano uživanje mesa škoduje organizmu,« razlaga zdravnica. Naše telo enostavno vsega ne more več predelati, saj tako hrano vnašamo dan za dnem, leto za letom brez prestanka. Strupi se kopičijo, telo je zakisano in pojavijo se različne zdravstvene težave.
Preventiva je tudi tu boljša kot kurativa
Naše telo je tempelj, zato moramo paziti, kaj vanj vnašamo. Spremeniti moramo svoje življenjske navade. Prve so miselne spremembe; težko bi našli človeka, ki živi življenje brez problemov, pomembno je le, kako se soočamo z njimi. Zavedati se moramo, da je naše zdravje in življenje največje bogastvo, zato se ga naučimo ceniti. In če ju bomo cenili, bomo za to tudi sami kaj storili. Čas ne sme biti ovira, da se vsak dan vsaj malo razgibamo in ravno tako ne sme biti ovira za zdrave prehranjevalne navade, končno imamo vsi vsak dan na voljo štiriindvajset ur.
Primanjkuje nam železa, kalcija in magnezija
Zaradi sodobnega načina predelave v naši prehrani pogosto primanjkuje pomembnih snovi, kot so vitamini, mikro in makro elementi. Od mineralov je poleg železa in kalcija pomembna preskrba telesa z magnezijem. V industrializiranem svetu je ta nezadostna. Magnezij mnogi imenujejo tudi »antistresni« mineral. »Telo ga med stresom namreč izgublja v večjih količinah, ki jih je potrebno nujno nadoknaditi, če ne želimo imeti mišičnih krčev, popuščanja mehurja, glavobolov, migren, alergij, astmatičnih napadov in srčnih motenj kot posledic stresa. Magnezij varuje naše celice pred poškodbami, zato je nepogrešljiv za njihovo normalno delovanje. Sodeluje pri več kot 300 procesih v našem telesu. Potreben je za proizvodnjo energije ter za gradnjo in razgradnjo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Uravnava celotni živčni in mišični sistem. Premalo magnezija in preveč kalcija v telesu sproža mišične krče. Magnezij deluje preventivno proti srčnemu infarktu saj znižuje količino maščob v krvi. Prav tako preprečuje motnje srčnega ritma in krepi srčno mišico, krepi telesno odpornost in povečuje zaloge energije,« razlaga strokovnjakinja.
Voda ostaja zapoved številka ena
Pozabiti ne smemo na pitje vode, saj jo naše telo potrebuje za vse življenjske procese. Brez hrane lahko preživimo kar nekaj časa, brez vode pa le kratek čas. Vsaka celica našega telesa vsebuje vodo, brez nje ne bi preživela. Celice so sestavljene iz 70 odstotkov vode, ki pa se zamenja v približno petih tednih. Odrasel človek potrebuje 1,5 do tri litre vode na dan. Pomanjkanje vode v telesu slabša razpoloženje, povečuje učinke stresa, povzroča motnje delovanja notranjih organov in zavira čiščenje telesa.
Tudi mineralne vode so koristne za organizem
Mineralne vode pokrivajo dnevne potrebe po tekočini in telo na naraven način oskrbuje z minerali in esencialnimi elementi. Številni imajo pomisleke zaradi »mehurčkov«, a tudi ogljikov dioksid ima številne koristne lastnosti. »Vsrka se v venski krvni obtok v želodcu in zgornjem delu tankega črevesa, povečuje prekrvavitev želodca, izločanje želodčnih sokov in s tem hitrost prebave. Je pa tudi najmočnejši stimulans dihanja in naravni stabilizator vode,« je pogovor zaključila Vovkova.
Bojan Petkovšek