Domov ZdravjeZdravo življenje MOTNJE DIHANJA V SPANJU

MOTNJE DIHANJA V SPANJU

Samo smrčanje ni nič nenavadnega. Od 30-40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni bolezen. Pogosteje smrčijo moški, ljudje s prekomerno telesno težo in tisti s kratkim zamaščenim vratom. Smrčanje je moteče tako za »smrčača« kot partnerja. Vzrok smrčanja je v nihanju (vibriranju) sluznice zgornjih dihal, mehkega neba, korena jezika ali poklopca med spanjem.

Smrčanje pa je lahko napovednik motenj dihanja v spanju oz. najpogostejše ti. obstruktivne apneje v spanju (OSA).
Pri OSA gre za stanje, ko smrčač med spanjem občasno preneha dihati. Pavze se imenujejo apneje in lahko trajajo od 10 pa do celo 120 sekund.
Pri OSA gre za dinamično zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem. Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno. Koren jezika zdrsne nazaj proti zadnji steni žrela, povesi se mehko nebo, nabrekla sluznica nosnih hodnikov kolabira in stisne dihalno pot.
Vsi ti vzroki prehodno prekinejo pretok zraka do pljuč. Sledi padec koncentracije oziroma zasičenosti kisika v krvi. Zato je ta bolezen na dolgi rok pogubna za celoten organizem.
Taki bolniki ponoči smrčijo, se premetavajo po ležišču, se prekomerno znojijo in se zaradi pomanjkanja sape v paniki večkrat prebujajo. Partnerji pa opažajo, da taki smrčači večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se bolniki zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali. Preko dneva tako doma kot na delovnem mestu večkrat zakinkajo. Telesno in umsko so manj učinkoviti, upada jim spolna moč. Velikokrat so tudi povzročitelji delovnih in prometnih nezgod.
V Sloveniji ocenjujemo, da ima OSA 8-10 % moških oz. 3-5 % žensk. Verjetno ima to bolezen 150.000-200.000 Slovencev in je med pljučnimi boleznimi, takoj za astmo in KOPB po pogostnosti na 3. mestu.

Pri katerih boleznih je OSA pogostejša?
Pri bolnikih s prekomerno telesno težo, tistih s sladkorno boleznijo tip 2, pri koronarnih obolenjih srca, pri motnjah srčnega ritma, pri težko obvladljivi arterijski hipertenziji, pri zapletih na možganskem in perifernem ožilju, pri težki astmi oz. KOPB in pri kroničnem rinitisu.

Kaj povzročajo motnje dihanja v spanju?
Visok krvni tlak, obolenja srca in ožilja, erektilno disfunkcijo oz. moteno spolno funkcijo, neurejeno sladkorno bolezen, dovzetnost do možganske kapi, depresijo, kronično utrujenost, umsko upočasnjenost, demenco in prezgodnjo smrt.

KAKO SE KAŽE SINDROM OSA:
• Smrčanje in/ ali prenehanje dihanja ponoči
• Nekakovosten spanec brez sanj, pogostim prebujanjem in uriniranjem
• Premetavanje po ležišču in prekomerno znojenje
• Občutek dušenja in hlastanja za zrakom med spanjem
• Jutranji glavoboli in upočasnjenost
• Zbujanje zjutraj z hrapavim jezikom in občutkom cmoka v grlu
• Prekomerna zaspanost in utrujenost preko dneva
• Slaba koncentracija, depresivnost in otopelost
• Manjša delovna ali učna vnema
• Pogoste sovpadajoče bolezni, kot je visok pritisk, debelost, obolenja srca in kronični bronhitis.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi