Milan 
Sjögrenov sindrom, poimenovan tudi Mikuliczeva bolezen je kronična avtoimuna bolezen neznanega vzroka. Strokovnjaki menijo, da avtoimunska bolezen zmoti imunski sistem, ki začne uničevati vlažilne žleze. Glavna znaka bolezni sta suhost ust in oči.
Slina je nujna sestavina ustnega zdravja in slednje je neposredno povezano s splošnim zdravjem. Pionirska študija, ki jo je izvedel dr. Johnathan Ship s svojimi sodelavci iz New York University Bluestone Center for Clinical Research, temelji na bolnikih, ki trpijo zaradi kserostomije oziroma suhih ust. Pacienti so že uporabljali izdelke, ki so na voljo v prosti prodaji. Nato so jih naključno razdelili v dve skupini, prve v skupino, ki je še naprej uporabljala izdelke za suha usta, in druge v skupino, kjer so začeli uporabljati izdelke Xerostom. Rezultati so pokazali, da so slednji stimulirali slino kar do 200 odstotkov, zmanjšale so se težave s skuhimi usti, bolnikom pa se je izboljšala kakovost življenja.
Ženske prevladujejo
Sjögrenov sindrom lahko prizadene tudi nosno votlino, grlo in nožnico. Pojavi se lahko ob nekaterih avtoimunskih boleznih, na primer pri revmatoidnem artritisu ali sistemskem lupusu eritematodesu. Devet od desetih obolelih za Sjögrenovim sindromom je žensk, njihova povprečna starost pa so pozna štirideseta, čeprav Sjögrenov sindrom lahko prizadane vse starosti in oba spola.
Pekoče oči in preobčutljivost na svetlobo
Za Sjögrenovim sindromom zboli med 0,2 in 2,7 odstotka odrasle populacije. Začetni znaki so občutek suhih ust in oči, bolečine in otekanje sklepov, oteklina obušesnih slinavk, čezmerna utrujenost in zvišana telesna temperatura. Zmanjšano izločanje solz povzroči občutek peska v očeh, preobčutljivost na svetlobo, bolniki imajo tudi pekoči in pordeli očesni veznici. Očesni znaki se poslabšajo ob gledanju televizije, delu z računalnikom in pri branju.
Oteženo požiranje suhe hrane in kašelj
Pomanjkanje sline se kaže s suhostjo ust, težavami pri požiranju suhe hrane, bolniki težko dalj časa govorijo, spremeni se jim okus, izrazitejša je zobna gniloba, jezik postane suh in razbrazdan. Pojavlja se tudi suh in dražeč kašelj zaradi prizadetosti žlez v velikih dihalnih poteh. Suhost kože in nožnice je prav tako posledica okrnjenega delovanja žlez z zunanjim izločanjem.
Osem do deset let do popolne klinične slike
Če nastopa Sjögrenov sindrom samostojno, da torej ni pridružen drugi avtoimuni bolezni, je potek bolezni počasen. Popolna klinična slika se razvije v osmih do desetih letih. Bolezen se diagnosticira z laboratorijskimi preiskavami, z določitvijo avtoprotiteles in testi, denimo Schirmerjev test ali Rose-Bengalov test. Dokončno diagnozo potrdi revmatolog, ki opravi še biopsijo žlez slinavk, scintigrafijo slinavk, nestimuliran pretok sline in sialografijo.
Merila za diagnostiko Sjögrenovega sindroma
Prisotnost štirih do šestih meril zadostuje za diagnozo. Pri očeh morate pritrdilno odgovoriti na vsaj eno trditev:
- več kot 3 mesece vsak dan stalen občutek suhih oči
- ponavljajoč občutek mivke ali peska v očeh
- uporaba umetnih solz več kot trikrat na dan
Za usta pa so merila naslednja:
- več kot 3 mesece vsak dan občutek suhih ust
- v odrasli dobi ponavljajoče se ali stalno otekle žleze slinavke
- pogosto pitje tekočine, kot pomoč pri požiranju suhe hrane
Težave z očmi blažimo z umetnimi solzami, ki si jih bolnik večkrat na dan vkapava v obe očesi. Za spodbujanje izločanja sline naj večkrat na dan po požirkih pije razredčen limonin sok brez sladkorja, liže bonbone ali žveči žvečilni gumi. Na trgu so tudi pripravki umetne sline, ki jih užijemo pred obroki in pred spanjem. Veliko pozornost moramo posvečati ustni higieni, saj so bolniki s Sjögrenovim sindromom bolj nagnjeni k zobni gnilobi. Zmanjšano izločanje sline namreč vodi v pogostejše infekcije v ustih, žrelu in žlezah slinavkah ter povečajo tveganje za nastanek kariesa.
Bojan Petkovšek