Domov ZdravjeZdravo življenje Pacienti večkrat pridejo samo na pogovor

Pacienti večkrat pridejo samo na pogovor

Katarina Skubec Moćić, dr. med, spec. družinske medicine in vodja kolektiva družinskih zdravnikov Zdravstvenega doma Celje nam je prijazno odgovorila na nekaj splošnih vprašanj, ki se nanašajo na njen delovni vsakdan. Med drugim je pojasnila, da se nekaterim receptom naših babic ne smemo odreči in da jo obišče kar nekaj takšnih pacientov, ki jim manjka zgolj sogovornik, oseba, s katero delijo svoje strahove, misli in skrbi.
Veronika Bilban

Podatki kažejo, da Slovenci obiskujemo zdravnike dvakrat pogosteje kot večina Evropejcev. Kakšne so vaše izkušnje? Bi lahko rekli, da Slovenci (pre)pogosto hodimo k zdravniku?
Slovenci imamo kljub vsemu zelo dostopno primarno zdravstveno oskrbo. Težava nastane takrat, ko so ljudje prepričani, da potrebujejo obravnavo pri nas še danes, v resnici pa ni potrebe za to. Kar se tiče pa nujne medicinske pomoči, smo zagotovo v samem vrhu glede postopnosti in reakcijskega časa. Veliko moramo narediti še na področju čakalnih dob pri drugih specialistih.
Kdaj naj obiščemo zdravnika – doktorja družinske medicine?
To vprašanje nima enoznačnega odgovora, saj nas obiskujejo ljudje zaradi raznovrstnih težav, ki vsakemu izmed njih predstavljajo težavo, ki jo želijo rešiti, naj si bodi bolezen, poškodba, zdravniško potrdilo ali samo pogovor.
Omenili ste pogovor. Jih veliko pride k vam samo zato, da z vami izmenjajo par besed?
Prihajajo predvsem starejši, ki so po navadi osamljeni, občasno pa tudi tisti po smrti svojcev, ki imajo težave v službi ali zakonu …
Opažate, da se spreminja odnos do zdravja? Namreč, dejstvo je, da se vse več poudarja pomen zdravega življenjskega sloga …
Zdi se mi, da je več ljudi, ki prevzemajo odgovornost za svoje zdravje, želijo čimbolj sodelovati pri zdravljenju, sami iščejo druge možnosti zdravljenja, včasih tudi izven klasične medicine.
Kljub temu pa je še vedno vse več ljudi s prekomerno telesno težo. Čeprav teorijo poznamo, je praksa nekoliko drugačna. Kakšne so vaše izkušnje?
Da, prekomerna teža pri mladostnikih in otrocih narašča, saj prevzemamo zahodnjaški način življenja, ki ga narekuje hiter tempo in s tem tudi hitra hrana.
Ali bi rekli, da večina »babičinih receptov« za ublažitev kakšne zdravstvene tegobe še vedno drži?
Da, seveda nekateri recepti predstavljajo še vedno temelj zdravljenja, npr. izpiranje nosu s soljeno vodo ali žrela z žajbljem ob prehladih, materina dušica za lajšanje težav z dihanjem, ursi čaj za vnetja sečil, ginko za spomin in še bi lahko naštevali …
Kateri so tisti preventivni programi, ki bi jih svetovali, da jih pacienti ne izpustijo, ampak da jih opravijo?
Slovenija ima dobre preventivne programe, kot so SVIT, DORA, ZORA, ki so nacionalni presejalni programi, potem pa k preventivi spadajo vsa priporočena cepljenja. Trenutno aktualno za KME-klopni meningoencefalitis, pnevmokok pri starejših in tistih z boleznimi dihal, cepljenje za HPV, sezonsko cepljenje za gripo …
Kakšno nalogo imajo pri skrbi za preventivo zdravniki in, seveda, kakšna je naša lastna odgovornost do nje?
Imamo že nekaj časa skoraj vse ambulante družinske medicine referenčno ambulanto, kjer so diplomirane medicinske sestre prevzele vlogo pri izvajanju preventivnih pregledov, seveda zdravniki ob vsakem obisku pri nas v ambulanti svetujemo bolnikom kaj bi bilo dobro za njihovo zdravje, na njih samih pa je, kako bodo postopali. Šele ko je človek dovolj motiviran in pripravljen za spremembe se le-te lahko tudi zgodijo, če je prisotna samo ena lastnost, uspeha dolgoročno ne bo. Mi želimo bolnikom poudariti, da je skrb za njihovo zdravje odvisno v veliki meri od njih, mi smo samo tisti, ki jim na tej poti svetujemo, jih usmerjamo in pomagamo kot medicina trenutno zna.
Ali opažate, da si pacienti pogosto sami postavljajo diagnozo s pomočjo internetnih strani? Kaj bi jim svetovali?
Da, to počnejo predvsem mladi, ki pridejo z že izdelano idejo, kaj vse naj jim napišemo, jih napotimo … Včasih je podobno kot na tržnici
Ali se pogosto srečujete s pacienti, ki so preobremenjeni, izgoreli? Kako to opazite, diagnosticirate in kaj jim svetujete? Kako sploh opazite razliko, da je nekdo »samo utrujen« ali da gre za resnejšo zadevo?
Vsako utrujenost je potrebno vzeti resno, dokler s preiskavami ne izključimo organskih vzrokov, šele nato lahko zaključimo, da gre za izgorelost. Nekateri ljudje v ospredje postavljajo predvsem telesne simptome, spet drugi psihične. Pri slednjih je postavitev diagnoze lažja.
Kakšne so lastnosti dobrega družinskega zdravnika?
Dober zdravnik bi moral imeti elemente vztrajnosti, empatije, strpnosti, znati poslušati. Vsak zdravnik pa mora v prvi vrsti biti strokoven in ravnati po priporočilih in strokovnih smernicah.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi