Milan 
Voda je nenadomestljiva naravna dobrina, življenjski prostor in vir številnih dejavnosti človeka – od nje je odvisna kakovost našega bivanja, pa tudi obstoj življenja samega.
V Sloveniji smo vsako leto porabimo okoli 125 milijonov kubičnih metrov vode, vsak prebivalec pa je porabi v povprečju 42 kubičnih metrov, na dan pa vsak približno 117 litrov.
Voda je pomembna tudi pri pridelavi in pripravi hrane
Čistost okolja, v katerem živimo, se kaže tudi v kakovosti vode, saj je ta ključna za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi. Za zdravo življenje pa je pomembna tudi prehrana, tako način pridelave hrane kot tudi predelava in priprava hrane. Prav tej temi je bil namenjen letošnji svetovni dan voda, 22. marec, z geslom Voda in varnost preskrbe s hrano. Pomembno je, da se zavedamo, da je voda vir našega življenja: naša skrb mora biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik in njihove kakovosti ter ravnanju z odpadnimi vodami.
Vodno bogastvo Slovenije
Po podatkih poročila državnega statističnega urada, ki ga je pripravila Saša Čuček, se Slovenija uvršča med vodno zelo bogate države v Evropi. Letno se po ozemlju Slovenije samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode. Skupna količina vode na prebivalca tako skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Večina rek izvira v alpskem svetu, zato je največ pitne vode v zgornjem delu rek. Med vodno bogastvo Slovenije uvrščamo tudi izvire, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.
Največ vode porabi prebivalec v osrednjeslovenski regiji
Večina vode iz javnega vodovoda se v Sloveniji načrpa iz podzemnih virov. Po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2010, je bil ta delež 98-odstoten; le majhen del vode, komaj dva odstotka, pa se načrpa iz površinskih voda. Oskrba s pitno vodo iz površinskih voda se zaradi njene slabe kakovosti z leti še zmanjšuje. V letu 2010 je bilo v Sloveniji porabljenih 125 milijonov kubičnih načrpane vode. Največ vode v gospodinjstvu na prebivalca so v letu 2010 porabili v osrednjeslovenski statistični regiji, skupaj 57 kubičnih metrov načrpane vode na prebivalca; v gorenjski in obalno-kraški regiji je bilo porabljenih po 42 kubičnih metrov, v notranjsko-kraški in goriški regiji po 37 kubičnih metrov, v savinjski in podravski regiji po 36, v zasavski regiji 34, v spodnjeposavski regiji in v jugovzhodni Sloveniji po 33 kubičnih metrov, v koroški regiji 30, najmanj pa v pomurski regiji, 27 kubičnih metrov vode na prebivalca.
Potratni Irci, Ciprčani, Latvijci in Britanci
Po podatkih Eurostata je bilo v državah Evropske unije v povprečju v letu 2008 ozrioma 2009 porabljenih 70 kubičnih metrov vode na prebivalca. Največ vode na prebivalca v enem letu, to je nad 125 kubičnih metrov, je bilo porabljene na Irskem in sicer kar 141 kubičnih metrov na prebivalca, sledijo Ciper, Latvija in Združeno kraljestvo, kjer se giblje poraba vode med 101 in 125 kubičnimi metri na prebivalca, med 76 in 100 kubičnimi metri vode na prebivalca porabijo v Franciji, Latviji, Španiji in na Švedskem, največ držav, med katerimi je tudi Slovenija, pa porabi med 51-75 kubičnimi metri vode na prebivalca. Najmanjšo količino porabljene vode v enem letu in sicer med 0-50 kubičnih metrov na prebivalca beležijo v Češki republiki, Estoniji, Litvi, Madžarski, Poljski in Romuniji.
Mitja Pirc