Darjan 
Veliko je napisanega o vnetju mehurja in ostalih delih urinarnega trakta. To je navsezadnje najbolj pogosto obolenje predvsem pri ženskah, pa tudi pri moških tovrstna obolenja niso prav redka. Mi pa bomo tokrat spregovorili o tem, kakšno funkcijo v telesu opravlja sam mehur in zakaj je pomembno, da zanj skrbimo, pa tudi o tem, kakšna hrana je primerna za krepitev mehurja.
Aleksandra Lamut
Sečni mehur ali latinsko vesica urinaria je organ v urinarnem traktu, v katerem se zbira urin. Je votel organ v velikosti in obliki hruške (ko je prazen), leži pa v mali medenici – pri ženskah se nahaja pred nožnico, pri moških pa ga najdemo nad zadnjikom. V mehur preko sečevoda pride urin iz ledvic. Mehur je obdan s plastmi mišičnega tkiva, ki se raztezajo in zadržujejo urin.
Običajna velikost mehurja je 400-600 ml. Ko začutimo, da moramo na malo potrebo, je mehur v resnici napolnjen šele do polovice. Kolikrat dnevno boste urinirali, je sicer odvisno predvsem od količine tekočine, ki jo zaužijete, povprečno pa je to šestkrat preko dneva in enkrat ponoči.
Obolenje, ki mu pravimo prekomerno aktiven sečni mehur (PASM), pa je nekaj več, kot samo pogosto uriniranje. Gre za skupek več simptomov, za diagnozo pa jih mora biti prisotnih več. Trije poglavitni simptomi so:
Povečana pogostost uriniranja
Prvi simptom, ki naznanja spremembo v telesu je uriniranje več kot osemkrat dnevno.
Nujnost oz. urgenca
Eden glavnih simptomov PASM je nujnost male potrebe. Kot že samo ime pove, se potreba po uriniranju pojavi nenadoma, predvsem pa je ta potreba močna, četudi smo bili na mali potrebi pred nekaj minutami.
Nočno uriniranje oz. nokturija
Povsem normalno je, da ponoči uriniramo enkrat ali dvakrat (odvisno koliko tekočine smo popili), o simptomu pa govorimo, ko ponoči uriniramo veliko pogosteje kot običajno.
Kako pride do PASM?
Do navedenih simptomov pride ob nenadnem močnem krčenju sečnega mehurja, kar lahko povzroči inkontinenco. S starostjo se možnost omenjenega obolenja nekoliko poveča, vzroke pa gre iskati v osrednjem živčevju v možganski skorji in v delovanju možganskega debla in hrbteničnega živčevja.
Simptome moramo vzeti resno in poiskati strokovno pomoč, sicer pa si lahko do neke mere pomagamo tudi sami. Predvsem tako, da spremenimo življenjski stil. Piti moramo zadostne količine vode, vendar ne pred spanjem. Strokovnjaki odsvetujejo pitje kave, pravega čaja, sladkanih, gaziranih in alkoholnih pijač. Pazimo tudi na dobro prebavo, saj lahko polno črevo simptome poslabša. Absolutno pa je priporočena zmerna vadba in izvajanje vaj za krepitev medeničnega dna.