Darjan Lapanje
Sindrom karpalnega kanala je v zadnjih letih vse bolj pogosta težava, zlasti pri ženskah. Poznamo več načinov za njegovo odpravo, ne glede na vse pa je ključnega pomena, da v primeru pojava simptomov (mravljinčenje v rokah) z obiskom zdravnika ne odlašamo, saj je težavo v zgodnji fazi mogoče odpraviti, tudi brez operativnega posega.
Ko govorimo o karpalnem kanalu, govorimo o ozkem in neraztegljivem prehodu, v katerem se nahajajo živci in tetive upogibalke prstov. Kadar se prehod v kanalu zoži zaradi vnetja (oz tudi pri upogibanju zapestja), lahko pride do utesnitve medianega živca, kar občutimo kot mravljinčenje v roki ali bolečine v zapestju ali odrevenelost, spremenjen pa je tudi občutek za dotik v vseh prstih, razen v mezincu.
Ljudje večinoma menijo, da je sindrom karpalnega kanala povezan z določenim poklicem (na primer delo z računalniško miško, delo za tekočim trakom, čiščenje itd), vendar to ne drži povsem. Če bi šlo samo za posledico prisilne drže, potem bi se z omenjeno težavo srečevali vsi računalniški programerji. A temu ni tako. Bolečine in mravljinčenje roke so končni rezultat oz. pika na i, na primer pri delu z računalniško miško. Osnovna težava oz. vzrok pa tiči v nas samih. Gre za posledico močnega psihično stresnega čustvenega stanja, ki privede do blokade.
Ukrepajmo dovolj zgodaj!
Stanja nikakor ne smemo ignorirati, saj lahko, če je živec utesnjen dlje časa, določena živčna vlakna odmrejo in je kirurški poseg neizbežen. Poleg tega pa je težavo z zgodnji fazi mogoče odpraviti s pomočjo individualno izdelane opornice za pravilen položaj zapestja ter z izbrano terapijo. Če pa stanje zahteva operativni poseg, je izjemnega pomena, da takoj po njem začnemo z delovno terapijo, ki bo omogočila večjo gibljivost in hitrejše okrevanje prizadetega zapestja.
Četudi se zdi, da gre pri sindromu karpalnega kanala za težavo, ki je omejena na zapestje oz. dlan, temu ni povsem tako. Kot že omenjeno, je to lahko posledica energetskega neravnovesja v telesu. Prav zato je k težavi potrebno pristopati in jo naslavljati celostno.
Bolečina kot posledica notranjega neravnovesja?
Z operativnim posegom se sprosti samo živec v predelu zapestja, vse ostalo pa ostane enako. Zaradi energijskega neravnovesja v telesu se težave in bolečine lahko ponovijo. Taki primeri so namreč vse pogostejši.
Sodoben tempo življenja in vse kar se dogaja okoli nas čedalje bolj kvarno vpliva na naše notranje ravnovesje, zato moramo določene stvari najprej spremeniti pri sebi. Navadno pa potrebujemo kar precej časa, da spoznamo, da smo za večino svojih stanj odgovorni predvsem sami.
Pomembno je, da se zazremo vase in poskušamo ugotoviti, kaj je tisto, kar delamo narobe. Gre za težek proces, ki zahteva tudi precej časa in ga marsikdo ne zmore, a je vredno vsaj poskusiti. Bolečina je namreč največkrat opozorilo, da je določene stvari potrebno spremeniti, vsaka sprememba v pravo smer pa lahko pomeni izboljšanje stanja.
Poskusite tudi z delovno terapijo
Težavo pa lahko naslovimo tudi z delovno terapijo. To vam na podlagi delovnega naloga predpiše vaš zdravnik, čeprav se je število napotitev kljub vse večjemu številu težav s karpalnimi kanali v zadnjem času občutno zmanjšalo. Če se torej soočate z omenjenimi težavami, vsekakor povprašajte svojega zdravnika tudi o tej možnosti.
Delovna terapija velja za zdravstveno stroko, pri kateri delovni terapevt (zdravstveni delavec) promovira zdravje in dobro počutje preko vključenosti posameznika v dejavnosti. Terapija je osredotočena na posameznika in mu želi omogočiti vključevanje v njemu smiselne dejavnosti in hobije, ki izboljšujejo njegovo zdravstveno stanje na področju telesnih funkcij, struktur in zgradb ter dejavnosti.
Pri sindromu karpalnega kanala je zato svetovana pravočasna delovna terapija – razgibavanje roke, individualno izdelana opornica, ki zadrži zapestje v razbremenjenem položaju, pa tudi posebna vrsta masaže, s katero sprostimo mišice v zapestju, v roki in na telesu. Z dodatkom prehranskih dopolnil pa lahko telo še dodatno podpremo oz. uravnotežimo. Še pred naštetim pa je potrebno poiskati vzroke težav pri posamezniku.
V službi si sicer lahko pomagamo z boljšim stolom, prestavimo računalnik in podobno, a če v našem okolju, torej tudi v nas samih obstajajo tenzije, slabi odnosi (na primer če smo neprestano jezni na šefa, na sodelavce, na taščo…), to ne bo v celoti zaleglo. S tem »hranimo« slabo energijo, naša čustva. Je že tako, da je lažje kriviti stol ali računalnik, kot se zazreti vase.