Darjan 
Vsak od nas kdaj pa kdaj potoči kako solzo. Morda zaradi žalosti, morda zaradi veselja, morda pa ste med tistimi, ki jih v jok še najpogosteje spravi narezana čebula ali ogled romantičnega filma. Jok in solze so brez dvoma sestavni del našega čustvenega odziva na najrazličnejše dogodke, lahko pa gre tudi za refleksni odziv, ki hipoma zaščiti naš vidni organ. Ste se kdaj vprašali, kakšni so procesi v našem telesu, ki naposled privedejo do solz oz. joka?
Sara Sočan
Žal vam natančnega odgovora na to vprašanje ne moremo dati, saj je ta del delovanja našega organizma še vedno ovit v tančico skrivnosti in si o njem niso enotni niti znanstveniki. Kljub temu pa smo za vas zbrali nekaj nadvse zanimivih dejstev in dognanj, zaradi katerih boste na solze (svoje ali druge) v prihodnje morda gledali drugače.
Poznamo več vrst solza
Morda niste vedeli, a ljudje ločimo več vrst solza, ki se razlikujejo tako po vzroku za njihov nastanek, kot tudi po kemični sestavi. Najpogostejše so bazalne solze, ki se jih običajno niti ne zavedamo. Njihov namen je namreč vlaženje našega vidnega organa, zato so v očeh prisotne neprestano. Druga vrsta so refleksne solze. Te seveda še kako občutimo, vzrok zanje pa nista niti žalost niti sreča, pač pa dražeče snovi v okolju. Če smo torej izpostavljeni vetru, morda celo določenim kemičnim spojinam, telo naredi vse, da bi naše oči dodatno zaščitilo. Prav zato se oko izdatno zasolzi. Tretja vrsta pa so seveda čustvene solze.
Prav o solzah, ki jih sprožajo čustva, vesela ali žalostna, je med strokovnjaki največ neznank. Ena od teorij pravi, da gre po vsej verjetnosti za precej unikaten obrambni mehanizem, ki smo ga ljudje razvili skozi evolucijo in nam pomaga ohranjati medsebojne odnose v stresnih situacijah. Z jokom namreč lahko brez besed pri ljudeh sprožimo sočutje, v drugačni situaciji pa morda celo občutek krivde. Jok lahko celo ustavi prepir, saj se z ognjevito osebo vsekakor prepiramo lažje kot z nekom, ki svoja čustva pretopi v solze.
Te sicer na dan privrejo iz solznih žlez, ki se nahajajo v kotičkih očesa. Zanje seveda poskrbijo možgani oz. njihovi predeli, ki so povezani s čustvenim vzburjenjem. Iz teh predelov informacija potuje v možgansko deblo, slednje pa je na koncu odgovorno oz. spodbuja »proizvodnjo« solz.
Zakaj si med jokom brišemo nos?
Zanimivo je tudi dejstvo, da nam zlasti ob joku navadno teče tudi iz nosa. Solze se namreč iz oči pretakajo tudi v nosne prehode, zato nekatere enostavno končajo v nosu. Če pa ste se kdaj vprašali, zakaj ženske običajno jokajo več in tudi hitreje od moških, se eden od vzrokov med drugim skriva v sami anatomiji človeškega telesa. Solzni kanal je namreč pri moškem daljši kot pri ženski. Prav zaradi tega se te pri ženskah napolni bistveno hitreje, zato solze tudi na plano privrejo prej, kot pri moških.
Jok je med drugim tudi nekakšen način za očiščevanje telesa, saj s tem iz njega izločamo nekatere odvečne snovi. Lahko bi rekli, da je zadrževanje joka tako do neke mere celo škodljivo, obenem pa je dokazano, da ljudje, ki ne jokajo, umirajo bolj zgodaj.
Zdaj torej veste, da ima vsaka solza lahko svojo čisto posebno zgodbo. Ne glede na to, kaj je vzrok za njen nastanek, jo telo proizvede z razlogom, zato solza nikar ne zadržujte in jim, ko je to potrebno, pustite prosto pot. Vsekakor pa vam želimo, da bi bilo vaše oko čim večkrat orošeno s tistimi solzami, ki so spremljevalke neizmerne sreče in veselja.