Darjan 
V rubriki »Kako deluje?« se bomo tokrat dotaknili brezbarvne tekočine v naših ustih, ki na prvi pogled morda res spominja na vodo, a je veliko pomembnejša, kot bi si morda mislili. Seveda je govora o slini, ki skrbi za začetno fazo našega prebavnega procesa. Če ste se kdaj vprašali, kako slina sploh nastane in kakšna je njena vloga, vam odgovore ponujamo v naslednjih vrsticah.
Aleksandra Lamut
Slina je brezbarven, moten in lepljiv izloček žlez slinavk v ustni votlini. Največji delež v sestavi sline predstavlja voda, sicer pa v slini najdemo še elektrolite, imunoglobin A, različne beljakovine ter prebavne encime. Primarna naloga sline je, da hrano razmoči in omehča, preden preide iz naših ust v nadaljnjo prebavo. Prebavni trakt se pri človeku začne že v ustih, torej začnemo hrano prebavljati takoj ob njenem vnosu v usta, za kar je zaslužna prav slina. Ta svojo osnovno funkcijo začne opravljati že takoj ob stiku s hrano – najprej opravi z vodotopnimi snovmi, ptialin (prebavni encim) pa poskrbi, da se v ustih prične prebavljati tudi škrob.
Kako nastane slina?
Slino proizvajajo žleze slinavke – obušesne, podjezične in podčeljustne. Načeloma delujejo neprestano, vendar pa njihovo dejavnost lahko povečajo različni dražljaji, na primer draženje okušalnih živcev v naših ustih. Za povečano izločanje sline pa sta enako pomembna tudi naš voh in želodec. Zagotovo ste se kdaj že znašli v situaciji, ko so se iz domače kuhinje ali iz restavracije širile omamne dišave, vi pa ste se kar naenkrat zalotili s polnimi usti sline. Pospešeno izločanje sline lahko izzovejo tudi različna čustvena stanja, kot sta jeza in razburjenje. Nemalokrat pa k povečanemu izločanju sline lahko botruje že zgolj misel na hrano.
Slina pa ni pomembna le pri prebavi hrane. Njena vloga je tudi zaščita pred kariesom in čiščenje ust. Slina ima namreč sposobnost, da nevtralizira kislo okolje (znižuje pH), ki je posledica ostankov hrane v ustih oz. zaužitja hrane na splošno. V slini najdemo tudi vse minerale, ki so sestavni del zobne sklenine, kar ji daje lastnost obnavljanja le-te. Prav tako je slina potrebna za nemoteno delovanje glasilk, saj jih s svojo sluzjo vlaži in omogoča njihovo delovanje.
Kaj pa, če je sline premalo?
V povprečju žleze slinavke pri odraslem človeku izločijo nekje med 0,5 in 1,5 litra sline dnevno. O zmanjšani produkciji sline govorimo, ko se le-ta zniža za 40 ali več odstotkov. Pogosto se zmanjšanje količine sline pojavi po 60. letu starosti, v veliko primerih pa je ta pojav pogojen tudi z jemanjem določenih zdravil, ki povzročijo »suha usta«. Pogostejši pojav je nočna kserostomija, ki pomeni zmanjšanje izločanje sline ponoči, ko spimo. Če se zjutraj zbujate s suhimi usti, naj vas to kljub vsemu ne skrbi pretirano, saj je pri ljudeh to povsem naraven oz. normalen pojav.