Darjan 
Sara Sočan
Dolgi jesenski in zimski večeri so kot nalašč, da si morda ob gledanju najljubše TV vsebine ali branju knjige privoščimo skodelico čaja. Navadno čaj radi oplemenitimo še z žlico medu, ki je zagotovo eno izmed najboljših naravnih »prehranskih dopolnil«. Čeprav je med poznan že iz davnine, pa sta bila njegov izvor in sestava dolgo zavita v tančico skrivnosti. Antični grški mislec Aristotel je tako o medu govoril kot o daru neba, stari Egipčani pa so bili prepričani, da gre pri medu v resnici za solze boga Raaja.
Danes seveda vemo, da med proizvajajo čebele in nekatere druge žuželke, zanj pa je potreben predvsem cvetlični nektar. Seveda pa je, kot pri številnih drugih izdelkih, pomembno, da posegamo le po pravem medu, ki nima dodane vode oz. sladil. Zanimivo je tudi to, da gre praktično za edino živilo živalskega izvora, ki ima neomejen rok trajanja.
Naravno pomirjevalo
Zaradi visoke vsebnosti mineralnih snovi medu pripisujemo izrazito pomirjevalen učinek, hkrati pa je zaradi visoke vsebnosti sladkorjev tudi odličen vir energije. Zaradi navedenega je izjemno koristen tako za otroke, kot starejše, po njem pa radi posegajo tudi športniki, nosečnice in različni bolniki. Med drugim naj bi med zmanjševal negativne posledice obsevanja pri onkološkem zdravljenju, izboljšuje pa tudi zdravje ustne votline, povečuje število antioksidantov v telesu in do določene mere izboljšuje atletske sposobnosti rekreativnih športnikov.
Ena od lastnosti medu je tudi ta, da na svetlobi in pri nižjih temperaturah kristalizira, pri čemer mnogi zmotno mislijo, da se je med »pokvaril«. Temu seveda na tako saj med tudi v primeru kristalizacije ohrani vse svoje lastnosti. Prav tako ga lahko enostavno povrnemo nazaj v prvotno stanje. Kozarec z medom enostavno za nekaj časa potopimo v toplo kopel, ki pa ne sme presega 40 stopinj Celzija. Pri višjih temperaturah se namreč zgodijo določeni procesi in lahko med izgubi svoje zdravilne lastnosti.
Poln dragocenih snovi
Največji delež v medu (80 odstotkov) sicer predstavljajo sladkorji, pri čemer prednjačita zlasti sadni in grozdni sladkor. Poleg tega pa so prisotni še saharoza, maltoza in drugi sestavljeni sladkorji. Poleg njih pa v tem daru narave oz. čebel najdemo še številne dragocene snovi, kot so vitamini, rastlinske kisline, aminokisline, hormonske snovi in snovi, ki preprečujejo razvoj številnih bakterij.
Hojev med
Seveda poznamo več različnih vrst medu, pri čemer se vrste med seboj razlikujejo tako po okusu kot tudi po barvi. Tokrat bomo izmed vseh vrst izpostavili hojev med. Gre za posebno vrsto medu, ki ga je v Sloveniji najmanj, značilen pa je po svoji gostoti, temni barvi in izrazitem okusu. Hojev med se lahko pohvali z visoko vsebnostjo kalcija in drugih mineralnih snovi, kar ga po številu blagodejnih učinkov na naše zdravje uvršča na sam vrh, ko je govora o vrstah medu. Posebej učinkovit je pri boju s kašljem, izrazito blagodejno pa vpliva tudi v primeru bronhitisa in drugih pljučnih bolezni.