Jelena 
12. maj je mednarodni dan medicinskih sester. Na ta dan se je leta 1820 rodila britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale, pobudnica ozaveščanja o potrebnosti izobraževanja medicinskih sester. Odpovedala se je bogatemu in udobnemu življenju in se odločila za poklic medicinske sestre, čeprav je bil ta v tistem času neugleden. Najbolj znana je po svoji vlogi medicinske sestre v krimski vojni (1854–1855), od koder je v svojih poročilih poročala svetu o grozotah vojne in opozarjala na nujnost ustrezne medicinske pomoči, posebej zaradi neurejenih higienskih razmer v bolnišnicah. Pozneje je ustanovila šolo za medicinske sestre in babice in s tem pomembno prispevala tudi k ugledu tega poklica.
Angela Boškin, prva »skrbstvena sestra« v Sloveniji
Podobno poslanstvo kakor Florence Nightingale je na slovenskih tleh – le nekoliko pozneje – imela Goričanka Angela Boškin (1885–1977). Bila je prva »skrbstvena sestra« v Sloveniji, kot so se v takratnih časih imenovale medicinske sestre. Zaposlila se je leta 1919 na Jesenicah, že avgusta istega leta pa je pod njenim vodstvom začela delovati prva posvetovalnica za matere in dojenčke v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji.
Danes opravlja poklic medicinske sestre tudi blizu 1.900 moških
Ob koncu leta 2008 je v Sloveniji opravljalo poklic medicinske sestre nekaj manj kot 17.000 zaposlenih oseb, od tega 180 medicinskih sester babic. Glede na leto 2007 se je število zaposlenih v tem poklicu povečalo za 278. Po podatkih Instituta za varovanje zdravja, objavljenih tudi v skupni publikaciji IVZ in SURS z naslovom Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji, je bilo v letu 2005 na 100.000 prebivalcev nekaj manj kot 800 medicinskih sester; po podatkih za leto 2006 je bilo enako kot pri nas tudi povprečje v EU-27. Največ medicinskih sester na 100.000 prebivalcev je bilo na Irskem (1.543), najmanj pa v Grčiji (338). Poklic medicinske sestre je bil sicer od nekdaj ženska domena, v zadnjem času pa postaja privlačen tudi za moške: ob koncu leta 2008 je namreč poklic medicinske sestre opravljalo tudi 1.863 moških, to je bilo 11 % vseh oseb s tem poklicem.
Starostna struktura
Po zadnjih znanih podatkih za leto 2008, je bilo v Sloveniji skoraj 40 % medicinskih sester starejših od 45 let, nadaljnjih 28 % pa jih je bilo razvrščenih v starostni razred od 35 do 44 let. Priliv mladih s tem poklicem je premajhen, da bi zadostil vsem potrebam v zdravstveni dejavnosti.
Moški bolje plačani kot ženske tudi v tem poklicu
Povprečna mesečna bruto plača oseb, ki so opravljale poklic medicinske sestre, vključno z babicami, je v letu 2006 znašala 1.313 EUR, kar je bilo za slabih 50 EUR več kot predhodno leto (v podatkih so vključene le tiste osebe, ki so opravljale poklic medicinske sestre in so bile celo leto zaposlene pri istem delodajalcu, in to s polnim delovnim časom). Plača žensk v tem poklicu pa je bila za 4,1 % nižja od plače njihovih poklicnih kolegov (moških).
Izobraževanje za poklic medicinske sestre v Sloveniji
Podatki o izobraževanju za poklic medicinske sestre kažejo v zadnjih štirih letih bolj ali manj enako sliko: število dijakov, ki so končali različne programe s področja zdravstva, se ne spreminja, in sicer se giblje okoli 1.300 letno.
Na visokošolskih zavodih je v letu 2008 končalo programe s področja medicinskih ved manj študentov kot predhodno leto. Med 633 diplomanti je bilo 93 % žensk.Poleg mladine je končalo programe s področja zdravstva še okoli 500 odraslih oseb (bodisi zaradi prekvalifikacije ali dokvalifikacije).
Medicinska sestra eden izmed deficitarnih poklicev
Zavod RS za zaposlovanje je za potrebe vključevanja brezposelnih oseb v ukrepih aktivne politike zaposlovanja objavil 5. februarja 2009 letni pregled deficitarnih poklicev. Poklic medicinske sestre je bil zabeležen kot deficitarni poklic v osmih izpostavah Zavoda RS za zaposlovanje od dvanajstih, in sicer v Kopru, Kranju, Ljubljani, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju, v Sevnici in Trbovljah.